žužljánje -a s (ȃ)
glagolnik od žužljati: žužljanje živalic v travi / za vrati se sliši žužljanje otrok
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.