žvížgniti -em dov. (í ȋ)
1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročiti visok, oster glas: nekdo je žvižgnil; zategnjeno žvižgniti
2. ekspr. dati žvižgu podoben glas: zunaj je žvižgnil veter / krogla mu je žvižgnila mimo glave
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²