zavrtéti -ím dov. zavrtênje; drugo gl. vrteti (ẹ́ í) koga/kaj ~ gumb sprejemnika; knj. pog. ~ še nekaj resne glasbe predvajati; poud. ~ nevesto |zaplesati z njo|; brezos. Ob eksploziji ga je zavrtelo in vrglo na tla
zavrtéti se -ím se (ẹ́ í) Kolesce se je zavrtelo; ~ ~ na prstih; poud. Žičnice so se že zavrtele |začele obratovati|; poud. zavrteti se komu Vse se mi je zavrtelo |Dobil sem občutek vrtenja|; brezos. Pred očmi se mi je zavrtelo
Dostopnost
Dostopnost