žívec -vca m z -em (ȋ)
1. vohalni ~
2. mn., pojm., poud. |sposobnost obvladovanja|: ohraniti mirne ~e; izgubiti ~e; spraviti koga ob ~e; žarg. iti učitelju na ~e dražiti, vznemirjati ga; biti na koncu z ~i |ne obvladati se več|
3. člov., poud. neugnan ~ |živahen človek|
4. snov. |rudnina|
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost