tréjzen tudi tréizen -zna -o prid.
1. razsoden, preudaren: Treizni boidite, i vöroſztuite (zhuite) SM 1747, 25; Mertücslivi bojdite záto i trejzni kmolitvam KŠ 1771, 711
2. zmeren: Trejzni bojmo vu jejſztvini BKM 1789, 142; 'Zene naj bodo poſtene, nego trejzne vu vſzem KŠ 1771, 638
3. tešč, lačen: kakſzte csákajoucsi trejzni oſztanoli, i nikaj ſzte nej kſzebi vzéli KŠ 1771, 426; i nemajo kaj jeſzti, i trejzne je pa odpiſztiti neſcsem KŠ 1771, 52
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost