zvö̀n tudi zvö́na predl. z rod.
1. zunaj: Zvön téba pa szo vsza tvoja dela KAJ 1848, 10; Ali zvön vszega toga szo escse vecs gresili TA 1848, 55; Ár sto je pecsina zvöna Bôga TA 1848, 14
2. razen: Pocsinka zvön szvétka nemam nigdar KAJ 1870, 56; Zvön vno'zinszki – i ládanya – dosztavkov szojo AIN 1876, 19; Zvön mesá i bilic se velki hasek vzeme njénoj pérji AI 1878, 24