Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
Dekletce se je lepo razvijalo in postalo pravi biser za vso župnijo. Devet župnij ni baje premoglo tako brhkega dekleta. (J. Sket, Miklova Zala, NB)
Na zunaj so bile Dovje prelepa planinska vas, pravi biser pod gorami, ki se je lesketal v sončnih avgustovskih jutrih kot nekaj najbolj idiličnega na svetu … (I. Sivec, Triglavski kralj, NB)
In moram vam tudi reči, da je bolničarka z našega hodnika, tista plavolaska, pravi biser. (Ljubljanski dnevnik 1961, št. 49, str. 11)
»Vi ste biser, Angela,« je veselo odgovarjal Resnik. »Vedno veste, kaj je treba.« (Gitica Jakopin, Žarometi, NB)
Bil je biser svojega poklica, navihan, šegav, lahkomiseln, vedno razposajen – kakor poprek godci. (Rado Murnik, Jari junaki, 1909, 76–77)
Goethe pravi, da je Praga biser v zemeljski kroni. (J. Lavtižar, Pri severnih Slovanih, 151)
Sredozemsko morje je biser za podvodne arheološke raziskave. (J. Dolničar, Življenje in tehnika 1963, št. 6, 555)
Izvor frazema
Frazem biti [pravi] biser [česa] z različico postati [pravi] biser [česa] temelji na prenesenem pomenu sestavine biser: ekspr. ‘kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje’. Ta pomen je lahko okrepljen s prilastki, med katerimi je najbolj splošen pravi, ali pomensko dopolnjen z desnim prilastkom.
metánje bíserov [svínjam], gl.metanje. metáti bísere svínjambibl.; pren., tudi kot primera
Pomen
dajati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti
Ne dajajte psom tega, kar je sveto, in svojih biserov ne mečite pred svinje, da jih ne pomendrajo in se nato obrnejo ter vas ne raztrgajo. (Matej, Sveto pismo nove zaveze, 1984, 40)
(Jančar, op. J. K.) opaža, da se v Sloveniji ljudje »radi hvalijo s tem, da nič ne znajo in da nič ali pa vsaj zelo malo mislijo«, da tu vladata nemišljenje in »stupidnost kot pravilo in način življenja« in sploh je vse skupaj eno samo »postkomunistično močvirje«, v katero je zaman vrgel bisere iz Ure evropske resnice, saj o njih ni bilo »nobene debate«. (Delo, 3. jul. 1999, NB)
Vsakdo je ne umeje. (tj. Svete knjige)
In v tem tiči vsa hudobnost vaših krivih pismoukov, da mečejo bisere v blato in da vsakomur ponujajo Sveto knjigo, prav kakor bi sipali zlate kamena v korito. (I. Tavčar, V Zali, LZ 1894, 198, 199)
Izvor frazema
Frazem metati bisere svinjam, ki je vseevropski, je, kot kaže prvi navedek, svetopisemskega izvora, in sicer v zanikani obliki. Slovenski citati kažejo, da je sestavina svinjam zamenljiva oziroma neobvezna in da se pomen frazema zato ne spremeni. V zadnjem zgledu je enkratna sopomenka sipati zlate kamena v korito. Zanikano velelniško različico obravnavanega frazema, pravzaprav izhodiščni rek, omenja že M. Cigale (II, 1149) pri iztočnici Perle: man muß nicht den Säuen vorwerfen, ne meči biserov pred svinje; škoda beliga kruha psam dajati (poln.). Sopomenski frazem škoda beliga kruha psam dajati je tu označen kot poljski. Zanimivo je, da frazema metati bisere svinjam ali kake njegove različice ni ne v kasnejših Pleteršnikovem (1894/95) ne v Glonarjevem (1936) slovarju. V zvezi s svinjo in njeno neprimernostjo za kaj, kar je osnovna predstava za nastanek reka ne meči biserov pred svinje in frazema metati bisere svinjam, je treba omeniti še frazema ravnati s kom/čim kot svinja z mehom, podáti se kómu kot svínji sêdlo. Iz frazema metati besere svinjam je po substantivizaciji glagolske sestavine metati nastal še frazem metanje biserov [svinjam].