bíti bógu za hŕbtom ekspr.; pren., tudi kot prilastek
| Pomen | ||
| biti v oddaljenem, zakotnem kraju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Naša fara je za hudičevim repom ali bogu za hrbtom, kakor se pravi, hkrati pa je tudi zelo revna, zato ni treba posebej naglašati, da je bila kazenska. K nam je goriški nadpastir pošiljal samo take duhovne gospode, ki so se po njegovi sodbi izkazali za slabe dušne pastirje. (C. Kosmač, Kovač in hudič, NB) | |
| Na deželi hoče delati in ko cerkovnik šaljivo pripomni: Bogu za hrbtom? mu trezno in rezko odgovori: Noben kraj ni Bogu za hrbtom. (D. Jančar, Smrt pri Mariji Snežni, NB) | ||
| Bilo je že tri leta po vojni, ko smo še vedno zvonili samo z enim zvonom. Kot da smo kje v puščavi, Bogu za hrbtom! (Ignac Sivec, Triglavski kralj, NB) | ||
| Že dolgo ne velja več, da so kozjanski kraji tam nekje bogu za hrbtom, čeprav smo jih pobliže spoznavali šele po hudem potresu. Čas se vendarle ni ustavil povsod in za vse. (Delo, 12. jul. 2000, NB) | ||
| V tem prečudovitem kraju v Ljutomersko-ormoških goricah, ki je sedaj še vedno bogu za hrbtom in ga radovedni obiskovalci le počasi odkrivajo in spoznavajo, se bo namreč turizem po zagotovilih odgovornih v ormoškem Jeruzalemu VVS začel razvijati s pospešeno hitrostjo. (Delo, 20. jan. 2005, NB) | ||
| Tu je bilo vse mrtvo. Hotel, v katerem smo bili nastanjeni, leži bogu za hrbtom. Dobesedno smo bili odrezani od sveta. (Delo, 23. feb. 1998, NB) | ||
| Vas, o kateri so pred nekaj več kot desetimi leti na prvih straneh poročala vsa svetovna javna občila. Takrat so se namreč v vasi, ki leži tam nekje bogu za hrbtom, tik ob albanski meji, kmetje drznili upreti državi. Seveda so bili zato kaznovani. (Delo, 12. jul. 1999, NB) | ||
| Viko rodijo 3. januarja 1957 v Bučkovcih pri Ljutomeru, prleški vasici, ki leži tako daleč bogu za hrbtom, da bo celo Jožef Školč Viki ob neki priložnosti izrekel priznanje, ker se je izkopala iz tega blata in šodra in se pretolkla v Ljubljano. (Mladina 2005, št. 01, NB) | ||
| V kozarcu je par očes, človeških. Prostor, v katerem se dogaja nemo soočenje, ni prosektura, ni laboratorij kakšne klinike, prostor je stanovanje v majhni počitniški hiši v naselju, ki leži Bogu za hrbtom, gledano s stališča človeške geografije pa na vzhodni obali New Jersejya. (Drago Jančar, Zgodba o očesih, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem biti bogu za hrbtom s sopomenskim ležati bogu za hrbtom izhaja iz domneve, da če je kaj, kar je sicer vsevidečemu in povsod pričujočemu bogu, za hrbtom, potem je to za običajnega človeka res zelo oddaljeno, zakotno, nepristopno. Po enaki predstavi je nastal tudi frazem živeti bogu za hrbtom. Gl. tudi bogu za hrbtom. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to be at the back of beyond |
| to be in the middle of nowhere | ||
| hr., srb. | bogu iza leđa | |
| bogu za leđima | ||
| it. | stare in culo del mundo | |
| abitare a casa del diavolo | ||
| nem. | am Arsch der Welt | |
| wo sich die Füchse/Fuchs und Hase Gute Nacht sagen | ||
bíti [kot] máli bóg ekspr.; tudi kot primera
| Pomen | ||
| biti zelo samozavesten, spoštovan, imovit, oblasten | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kaj si se domišljal o svojem umu, o svojih idejah! Ali ni Muden mali bog proti tebi, čeravno zna komaj pisati: denar je denar, a pisarji ga nimajo. (Ivan Cankar, Slavnostni govor, NB) | |
| Managerji so bili »in«. Bill Gates je bil za vse mali bog. Tajkuni so bili bavbav, v katerega ni nihče verjel z udbomafijo vred. (Delo, 21. jun. 2003, NB) | ||
| Klub »ljubiteljev lenih logaških lisic. (L4)«? Podjetje »Mamaʼs and Papaʼs kranjska klobasa bife«? Ne, Arnes! Arnes je mali bog, ki na Slovenskem vzvišeno deli domene. (Monitor 2005, NB) | ||
| SAŠO PEČE: Gospa predsedujoča, ko ste delili besedo, ko ste bili kot mali bog, ste dejali, vsak bo lahko povedal svojo zgodbo. Ne, ne gre za mojo zgodbo, ne gre za zgodbo posameznika, prostocarinske prodajalne za sabo vežejo delovna mesta, vežejo regionalni razvoj Slovenije, vežejo tiste lokalne skupnosti, v katerih te prostocarinske cone fizično stojijo. (Državni zbor RS: 2. redna seja 31. 01. 2001, NB) | ||
| V štirih letih sem opravil srednjo šolo, pripravljalke mi ni bilo treba, in v štirih končal še akademijo. Vse z najboljšim uspehom. Počutil sem se kot mali bog. (Delo, 5. avg. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem biti [kot] mali bog je po izvoru primera, ki temelji na primerjavi koga z bogom, torej z najvišjim duhovnim bitjem z njegovimi dobrimi lastnostmi in ustrezno lepim življenjem. Sestavina mali pridaja frazemu odtenek nekoliko manjše stopnje odličnosti v primerjavi s pravim bogom (prim. frazem počutiti se kot bog). Namesto sestavine biti se uporabljata še počutiti se in živeti, tj. počutiti se kot mali bog in živeti kot mali bog. Primerjalni veznik kot (kakor) se zlasti pri frazemih z glagolom biti večinoma že izpušča, s čimer se osamosvaja tudi sestavina mali bog kot metafora v pomenu ‘kdor je zelo samozavesten, spoštovan, oblasten’. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | živjeti kao mali bog |
| uživati kao mali bog | ||
| it. | stare come un pascià | |
| stare come un papa | ||
| stare come un re | ||
bóg je vzél kóga k sêbi ekspr.; pren., olepš., tudi Bog
| Pomen | ||
| kdo je umrl | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | In če res delate dela usmiljenja, zakaj pa ponoči zapirate cerkve, da siromaki nimajo kje prebiti noči? Recimo, pride berač, ves dan otepa svoj rožnivenec, k maši hodi in k spovedi in prosi Boga, da bi ga vzel k sebi, pa nima kam položiti svoje stare glave. (Ciril Kosmač, Prazna ptičnica, NB) | |
| Poglejte me, štirinajst sem imel krstov, enajst pogrebov: To niso mačje solze! Enajst jih je Bog vzel k sebi, mojih otrok, – srečni so! Dva bi že bila soldata, če bi živela … (Fran Milčinski, Zločinci, NB) | ||
| (Res pa je, da je nekoč le »umrl naš dolgoletni član Gasilskega društva Jarenina« in da zadnja leta opažam, kako ljudje pa le vedno bolj pogosto umirajo.) Da bi koga »Bog vzel k sebi« ali pa, da bi kdo »odšel k Bogu po plačilo«, tega v modernih časih seveda ni bilo pričakovati. (Delo, 8. maja 2000, NB) | ||
| Drugi film vojvodinsko-romunskega režiserja in snemalca pri Reutersu je temačen, skorajda kliničen film o mesarju, povratniku iz zapora in serijskem morilcu (izvrstni Dan Condurache), ki praviloma ubija ljudi, ki so mu najbliže, pri tem pa potrpežljivo čaka, da ga bo bog vzel k sebi. (Delo, 13. nov. 2002, NB) | ||
| Olga ve, da ne more nič zoper to, da je treba vzeti življenje nase, kakršno koli je, ker je tako ali tako začasno; in čudna znamenja tudi že napovedujejo, da se bližata velika sprememba in odrešitev – vesoljni potop, potres – kataklizma, po kateri naj bi ne ostal kamen na kamnu in bo konec vsega živega, konec torej tudi z vso človeško mizerijo. In živi potrpežljivo in vdano samo še za tistega svojega »strička Boga«, da jo bo tolažil in potem mogoče, Bog ve kako, vzel k sebi … (Delo, 11. mar. 1998, NB) | ||
| Tudi njega da je svarila kakor sedajle mene in mu branila, in ko beseda ni zalegla, je hodila za njim po gostilnah in mu pomagala, da ne bi nanj prišlo preveč. Toda nekateremu da je kmalu preveč in ga je, kakor rečeno, Vsegamogočni vzel k sebi na demonu alkoholu. (Fran Milčinski, Prešernove hlače, Podlistki II., 1925–1932, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem bog je vzel koga k sebi je eden od mnogih izrazov za umreti. Temelji na učenju krščanske vere, da zgledni kristjani pridejo po smrti v nebesa, tj. k Bogu. Če torej Bog vzame koga k sebi, pomeni to olepševalno, da je ta umrl. | ||
bogá za jájca držáti slabš., iron.; pren., tudi Boga, dov. prijeti
| Pomen | ||
| domišljavo misliti, predstavljati si, da kaj popolnoma obvladaš | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Krhki absolut namreč podaja avtorjeve teze z gotovostjo, ki ne dopušča dvoma ali negotovosti, po drugi strani pa nikjer ne dopušča niti malo možnosti, da bi morda lahko bilo s kakšno rečjo drugače. Njen avtor pač »drži boga za jajca«, kot lahko zapišemo navdihnjeni od spolnih ponazoritev, ki jih je v knjižici v izobilju. (Delo, 12. feb. 2001, NB) | |
| Tako je na dan, ko so potekali vzneseni govori in prireditve v duhu neoliberalističnega optimizma ter bratstva in enotnosti evropskih narodov in narodnosti, E-day dobil estetsko protiutež v prizoru metafizičnega zla. Na vprašanje, zakaj tak performans v kontekstu širitve EU, je Mlakar odgovoril: »Da opozorimo in posvarimo, kaj se lahko zgodi z Evropo, če si bo v svojem napuhu, samoiluziji moči in svobode domišljala, da drži Boga za jajca.« (Mladina 2004, št. 19, NB) | ||
| Pevka Žana, v Stopu, o žirantih Eme: »V razpis so sicer napisali, da potrebujejo mlad, svež veter, hkrati pa za žirante izbrali ljudi, ki pojejo o svinčniku v nosu, gatah na glavi in mislijo, da držijo boga za jajca, ker so sposobni tako nesmiselno banalnost spraviti v javnost, take, ki so sposobni napisati besedilo, kot je ‘Šubi, šubi, ona me ljubi’.« (Mladina 2005, št. 05, NB) | ||
| »Zanima me poezija. Tako v literaturi kot na filmu,« pravi hlastno. »Saj ne mislim, da bom prijel boga za jajca, vem pa, kam grem in kako naj stvari počnem. (Delo, 11. sep. 2004, NB) | ||
| Dan pred vstopom v EU smo v hrvaških obmejnih kafičih pridobili status Italijanov. Pravzaprav smo bili siti zbadljivk sicer simpatičnih kelnaric: »Vi idete sutra u Europu, a?!« z malo fovšije, kot da smo zaradi tega prijeli boga za jajca. (Mladina 2004, št. 21, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Pomen frazema boga za jajca držati z dovršno različico boga za jajca prijeti so slovarsko razložili takole: BOGA ZA JAJCA PRIJETI krilatica, pogovorno misliti, da nekaj obvladaš in se tudi ustrezno arogantno obnašati; obvezno v negativnem smislu oz. posmehovalno; nikoli v prvi osebi: Glej ga, uspel je popraviti računalnik, sedaj pa misli, da je boga za jajca prijel. (Razvezani jezik, Prosti slovar žive slovenščine, NB) | Frazem je sicer nastal po hipotetično drzni, za kristjane celo bogokletni predstavi, da je tisti, ki drži boga za jajca, gotovo obsojanja vredno arogantno predrzen. Trditev v Razvezanem jeziku o nemožnosti prve osebe je ovržena z zgledom (gl. zgoraj). | ||
bogá za jájca prijéti, gl. boga za jajca držati.
bogôvi v bélem ekspr.; navadno v mn., pren.
| Pomen | ||
| zdravniki | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Šokirana hrvaška javnost doslej ni dobila odgovora na vprašanje, kako se je lahko zgodilo, da je mladenič s srednješolsko izobrazbo pretental zdravnike in v bolnišnicah ordiniral v beli halji, saj so se »bogovi v belem« zavili v molk. (Delo, 12. jan. 2001, NB) | |
| Po drugi strani pa je marsikaj k težavam v odnosu bolnik – zdravnik prispevala tudi etiketa, ki se je prijela zdravništva. Bogovi v belem. (Delo, 13. mar. 2001, NB) | ||
| V Sloveniji ljudje še vedno umirajo zaradi zapletov pri zdravljenju, ki so posledica slabe komunikacije med zdravnikom in pacientom ter slabih delovnih razmer. »Čeprav nas imenujejo bogovi v belem, smo tudi zdravniki zmotljivi in delamo napake,« je dejal predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Vladislav Pegan. (Delo, 4. dec. 2006, NB) | ||
| Jasno je, da bi se morali najprej zdravniki zavedati, da niso bogovi v belem, ampak povsem navadni ljudje, ki imajo to izobrazbo, pa tudi dar in talent, da so lahko postali zdravniki. (Delo, 13. mar. 2001, NB) | ||
| Ne pričakujem, da nas bo obdajal svetniški sij, niti ni potrebno poveličevanje našega dela, saj res nismo bogovi v belem, čeprav včasih delamo tudi čudeže v razmerah, v kakršnih smo. (Delo, 27. maja 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem bogovi v belem temelji na prenesenem pomenu sestavine bog: ekspr. ‘človek, ki ima veliko veljavo’. Sestavina v belem daje informacijo o tem, kdo je človek, ki ima veliko veljavo – kdor je oblečen v belo, v belem, tj. zdravnik. Ustrezni ruski izraz je ljudi v belyh halatah v pomenu ‘zdravniki, medicinsko osebje’. Na podoben način, tj. po načinu oblačenja, je nastal tudi izraz beli ovratniki ‘uradniki’. | ||
bógu čàs krásti ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| lenariti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zidal sem torej svojo sodbo na sodbo našega občinstva in naše kritike. Tako sem prišel po naravnem in lepem potu do zaključka, da živi na Slovenskem nekaj diletantov, ki kradejo Bogu čas z neokretnim oponašanjem tujih impresionistov in ki tudi drugače ne sodijo v spodobno družbo. Edino, kar bi jim človek privoščil, bi bilo sočutje in še to pomešano z rahlim zaničevanjem. (Ivan Cankar, Slovenski umetniki na Dunaju, Kritike, NB) | |
| Kako bo v praksi izvedena njegova ideja, da »zdaj, ob aktualni finančni stiski v zdravstvenem varstvu, pa bi nam bila tradicionalna medicina lahko v pomoč«? Tvegam pogled v prihodnost: država bo obdavčila nekaj naivnih zdravilcev in ministrstvo bo ustanovilo nekakšno nadzorno komisijo, ki bo v smislu starega reka »kradla Bogu čas, nam pa denar«. (Delo, 10. avg. 2002, NB) | ||
| Rudi Moge (LDS) je opozoril na javno mnenje, po katerem parlament s preiskovalnimi komisijami krade bogu čas, državi denar, poslancem pa ugled, in predlagal analizo, ki naj bi pokazala, koliko sej preiskovalnih komisij je bilo v preteklem mandatu, koliko dodatnih zaposlitev so terjale, koliko je bilo z njimi stroškov in kolikšen njihov učinek. (Delo, 3. apr. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem bogu čas krasti temelji na krščanski predstavi, da je Bog dal človeku življenje in s tem tudi čas, ki naj bi ga ta čim bolj ustvarjalno in koristno uporabil. Če tega ne dela, mu krade čas, ki mu ga je Bog namenil. V zvezi s tem je nastal še frazem krasti komu čas v pomenu ‘brez potrebe zadrževati, ustavljati, muditi koga’. Med starejšimi slovarji frazem bogu čast krasti omenjata J. Glonar (SSJ, 177) pri iztočnici krasti: Bogu čas krasti: lenuhariti ter Plet. I, 457, pri iztočnici krasti: Bogu čas k., unthätig sein, faulenzen. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | krást pánubohu čas |
| utrácet pánubohu čas | ||
| fr. | perdre son temps à des riens | |
| paresser | ||
| musarder | ||
| flâner | ||
| hr., srb. | krasti bogu dane | |
| krasti bogu vrijeme | ||
| krasti od boga dane | ||
| krasti od boga vrijeme | ||
| it. | essere un perdigiorno | |
| nem. | dem lieben Gott die Zeit stehlen | |
| dem lieben Gott den Tag stehlen | ||
| rus. | slonjat‘sja bez dela | |
| popustu terjat‘ vremja | ||
| bit‘ bakluši | ||
| prazdnovat‘ lentjaja | ||
bógu za hŕbtom ekspr.; pren., v pril. ali prisl. rabi
| Pomen | ||
| zelo daleč, zelo oddaljen, v zelo zakotnem kraju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Draži me prispodoba, da so otročji kot Adam in Eva, preden so v raju nastali problemi. Holandski koloni so trdili, da je bil svetopisemski Eden prav v teh krajih bogu za hrbtom. (Tomo Križnar, O iskanju ljubezni, NB) | |
| Pri Koljadi je kakor pri Čehovu – negibno podeželsko mesto Bogu za hrbtom, od koder ni mogoče oditi nikamor, pa naj občutljivejši človek še tako hrepeni po drugačnem, »polnejšem« življenju. (Delo, 11. mar. 1998, NB) | ||
| Komaj opazno brnenje, ki ga je tu in tam prestregel v njem, ga je skrbelo. Bal se je, da mu nekega lepega dne ne bi odpovedal kje bogu za hrbtom. (Gitica Jakopin, Žarometi, NB) | ||
| Družbo mu je delala cvetoča lončnica, ki smo jo, potem ko smo se poslovili od avtodoma, pustili na neki bogu za hrbtom bencinski pumpi, kjer pa so bili naravnost očarljivi toaletni prostori in v preddverju je bila bela mizica s čipkastim prtičkom in je klicala po roži v lončku. (Delo, 24. nov. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem bogu za hrbtom temelji na besedni zvezi bogu za hrbtom v prenesenem pomenu ‘zelo oddaljen, zakoten, zelo daleč, v zelo zakotnem kraju’ in se uporablja največ z glagoli biti, ležati in živeti ali kot prilastek. Pomen besedne zveze temelji na predstavi, da Bog vse vidi, kar je za njegovim hrbtom, pa ne, in je torej zelo oddaljeno, daleč, zakotno, nepomembno. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | at the back of beyond |
| in the middle of nowhere | ||
| hr., srb. | bogu iza leđa | |
| bogu za leđima | ||
| gdje je bog rekao laku noć | ||
| it. | in culo del mundo | |
| a casa del diavolo | ||
| nem. | am Arsch der Welt | |
| wo sich die Füchse/Fuchs und Hase Gute Nacht sagen | ||
držáti se kot lípov bóg ekspr.; primera, tudi s kakor
| Pomen | ||
| biti neroden, molčeč | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Se pa v frazemih vsekakor odraža kultura nekega naroda. V tem smislu smo Slovenci potomci svojih slovanskih dedov, zrasli znotraj grško-latinskega in katoliškokrščanskega sveta, zato se lahko včasih »držimo kot lipov bog« ali težko »ločujemo zrnje od plev«, da ne rečem »plevela«. Sicer pa se s tem več ukvarja etnolingvistično raziskovanje zgodovinskega nastanka frazemov. (Delo, 13. sep. 2005, NB) | |
| Slakovega Prešerna, malce butastega dobrodušnega bimbota, nategne in najbrž razdeviči gospodična Khlunova, saj Slakov Prešeren pri spolni združitvi sploh ne sodeluje, marveč se drži kot lipov bog in skrajno trpno prenese posilstvo gospodične Marije Johane oziroma atentat na njegovo ježušmarija vprašljivo moškost. (Delo, 21, feb. 2001, NB) | ||
| Hitro se pripogne deklica ter jih pobere. Radovan, ki je sedel poleg nje, držal se je »kakor lipov bog«, ni se ganil, da bi postregel, kakor je moškemu dolžnost, svoji sosedi, nevesti svoji! (J. Stritar, Gospod Mirodolski, NB) | ||
| Pastir je šel in je odprl duri na stežaj, Jernej se ni ganil, ne prestopil. »Ne stoj tam kakor lipov bog! Gani se!« (Ivan Cankar, Hlapec Jernej in njegova pravica, NB) | ||
| Splošno pravilo o sajenju spečih dreves seveda velja tudi za lipo (Tilia platyphillos), do 30 metrov visoko listnato drevo, katerega les je sila primeren za rezljanje božjih podobic (od tod tudi ljudski rek »stoji kot lipov bog«), cvetovi pa za zdravilne čajčke. (Delo, 27. sep. 2004, NB) | ||
| V senci šotorov sta čepeli dve mladi ciganki in dojili vsaka svojega ljubljenčka. Pred vhodom največjega šotora pa je sedel jamadar Angar kakor lipov bog in mežikal malomarno in dolgočasno, kakor se spodobi prvaku lenuhov. (Rado Murnik, Lepi janičar, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Ob različicah sedeti kakor lipov bog, stati kot lipov bog obstajajo še nekatere druge, vendar redkejše različice, npr.: obnašal sem se kot najbolj nebogljen in za žensko popolnoma neuporaben lipov bog; poslej bom lipov bog; in sem jo krstil za lipovega boga; je obsedel kakor lipov bog; je bil negiben kakor lipov bog; molčati kot lipov bog. Sestavina lipov bog v primeri se lahko pojavlja v množini ali z manjšalnico bogec, npr.: Se je držala tako štorasto, kakor krdelo lipovih bogov. Tak ne stoj kakor lipov bogec pokraj okna! Čudil se je še drugim stvarem kakor lipovi bogci. Izraz lipov bog v primerah držati se kot lipov bog, stati kot lipov bog se lahko včasih zamenja z izrazom lipov svetnik (npr. Ali tako imam goste, čeprav molčijo, kakor lipovi svetniki) ali celo s kakim drugim, pomensko ustreznim izrazom: Ti dve si bosta pa res lahko mislili, kakšni lipovi cepci smo! Sestavini lipov svetnik v primeri ustreza lipova svetnica, npr. Bela, kaj pa stojiš pri šanku kot lipova svetnica? K mizi k ljudem stopi (Igor Torkar, Pozabljeni ljudje, 1959, 24). Nastanek primer držati se kot lipov bog, stati kot lipov bog z različicami je dokaj razviden. Jedro primere je lipov bog s prvotnim pomenom ‘kip boga, Jezusa ali svetnika iz lipovega lesa’. Izraz lipov bog ‘kip’ se je glede na pomen v primeri navezal na primeri držati se kot kip, stati kot kip v pomenu ‘negibno, togo’. Pri tem je lahko dobil tudi prenesen pomen ‘nerodnež, okornež, nespretnež, molčečnež’, npr. In ga niste mogli ustaviti? Bogovi lipovi. Nemška primera wie ein Ölgötze dasitzen (dastehen) (dobesedno: sedeti, stati kot malik z Oljske gore) se navezuje na svetopisemski prizor v vrtu Getsemani oziroma na speče Jezusove učence. Zaradi njihove negibnosti so jih poimenovali maliki, idoli z Oljske gore. V zvezi s tem nemško pogovorno Ölgötze pomeni ‘dolgočasen, tog človek’. Izraz omenja že leta 1860 Cigale I, 1124: Oelgötze, der, leni, neobčutljivi, kladasti človek. Med starejšimi slovarji je obravnavani frazem naveden v Plet. I, 520, pri iztočnici lipov – stati, držati se kakor lipov bog, eine unbeholfene, hölzerne Stellung, Haltung einnehmen, Mur., Levst. (Rok.), jvzhŠt., enako pri iztočnici bog: 3) das Gottesbild: držiš se kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen. Za njim tudi Glonar (SSJ 11, 195) pri iztočnicah bog: držiš se kakor lipov bog (leseno) in lipov: držati se kakor lipov bog: leseno. Kot dokazuje Pleteršnikova navedba Mur. je frazem lipov bog že v Murkovem slovarju pri iztočnici Lipa (165): lipov bog scherzw. Ein hölzerner unbehülflicher Mensch. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to be like a stone idol |
| bolg. | dàrža se kato Deva Marija | |
| češ. | tvářit se jako panenka Maria | |
| hr. | stajati kao drveni (lipov) svetac | |
| ukipiti se kao drveni svetac | ||
| ukipiti se kao lipov svetac | ||
| držati se kao drvena Marija | ||
| sjediti kao drvena Marija | ||
| it. | starsene lì come un torsolo | |
| nem. | wie ein Ölgötze dasitzen (dastehen) | |
| wie die Ölgötzen dasitzen (dastehen) | ||
| mak. | stoi kako drvena Marija | |
| slš. | byt’ ako drevo | |
| byt’ ako drúk | ||
| byt’ ako z dreva | ||
| ukr. | trymatysja jak derev’janyj | |
hvála bógu, gl. hvala.
kjér bóg rôko vèn molí, gl. roka.
ležáti bógu za hŕbtom, gl. biti bogu za hrbtom.
máli bóg ekspr.; pren., tudi kot primera
| Pomen | ||
| kdor je zelo samozavesten, spoštovan, oblasten | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ko je poleti leta 2000 katalonski hotelir Joan Gaspart na volitvah za predsednika športnega giganta Barcelone premagal protikandidata Lluisa Bassata in na predsedniškem tronu nasledil malega boga Josepa Luisa Nuneza, se je zdelo, da se bo Barcelona s spremembo na prestolu rešila takrat 83 milijonov evrov težkega dolga. (Delo, 28. jan. 2003, NB) | |
| Bondra uživa v domovini status malega boga, tudi podpisani se je med lanskoletnim SP v ekskluzivnem pogovoru prepričal o prijaznosti hokejista, ki so ga, potem ko je Slovakom z golom v finišu finalne tekme priigral prvi naslov svetovnih prvakov, pred dvema letoma v Bratislavi razglasili za najboljšega športnika. (Delo, 19. apr. 2004, NB) | ||
| Škoda dobrih glasbenikov, pevcev, avtorjev besedil in vseh sodelujočih pri pripravi koncerta, če ga lahko izniči neodgovorno ravnanje »malega boga« v podobi tehnika ozvočenja, ki prevzame krmilo v roke in neusmiljeno navije jakost basov vse do bridkega vrhunca!!! (Delo, 21. jul. 2007, NB) | ||
| Vse sem že probal, vse sem napravil, kar sem lahko napravil. Pa nič? Pa nič. Oklepa se ga kakor malega Boga. (Feri Lainšček, Namesto koga roža cveti, NB) | ||
| A najbolj prešerne volje je bil v družbi svojih rojakov. Ki ga večinoma častijo kot malega boga. V primerjavi s 33-letnim vrstnikom, nogometnim asom Pavlom Nedvedom, je Jagr namreč spet oblekel reprezentančni dres in k naslovu prispeval izjemen delež. (Delo, 17. maja 2005, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. biti [kot] mali bog. | ||
ne báti se ne bogá ne hudíča ekspr.; pren., dvojč., nikal.
| Pomen | ||
| ne bati se nikogar | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Cerkve s starinsko opremo so že dlje časa priljubljene tarče tatov, ki se očitno ne bojijo ne boga ne hudiča. (Delo, 27. jul. 2000, NB) | |
| »Menda so jih zaplodili husiti ali kaj naj bi človek rekel, kajti prav nič jim ni mar ne Boga ne hudiča.« Brat Krištof se je prekrižal po šegi Latincev in povedal, da se teh zmedencev niti kuga ne loti. (Milan Lipovec, Čubejska prigoda, NB) | ||
| Napravili so bili samomor. To je bila tako huda izkušnja, tako osebna, da ni bilo zame več ne Boga ne hudiča. (Delo, 28. nov. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. ne bati se ne hudiča ne biriča. Različica ne biti mar ne Boga ne hudiča komu ima enak pomen kot ne bati se ne boga ne hudiča. Zanikana dvojčična sestavina ne boga ne hudiča v pomenu ‘nikogar’ se lahko povezuje tudi z glagolom biti: ne biti ne boga ne hudiča za koga (gl. zadnji citat). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | ne craindre ni Dieu ni diable |
| nem. | weder Tod noch Teufel fürchten | |
ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, gl. ne bati se ne boga ne hudiča.
ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, gl. ne bati se ne boga ne hudiča.
počútiti se kot bóg ekspr.; primera
| Pomen | ||
| počutiti se zelo dobro, imenitno, samozavestno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Biografija lakote je njena 49., zdaj piše že 54. V vsaki je kaj avtobiografskega in v vsaki nastopa otrok, kajti »otroštvo je pravo literarno stanje«. Kadar piše, ustvarja in se počuti kot bog. (Delo, 1. dec. 2004, NB) | |
| Posnemamo njihove kretnje, poglede, besede ali želje in jih potem izrabljamo v svoji umetnosti. Včasih se res počutiš kot bog ali kot hudič, če hočete. Izbereš si človeka in ga opazuješ. (Delo, 9. nov. 2002, NB) | ||
| Beseda je v umetniškem tekstu obremenjena s posebno energijo, kar je včasih za avtorja lahko tudi nevarno, ker ga ožiga. Včasih človek med ustvarjanjem postane tako poln sebe samega, da se počuti kot bog ali premočno sonce in kot vemo že iz astronomskega sveta, se lahko tam dogajajo implozije in eksplozije … Človek se mora vrniti na tla in občudovati to delo kot nekaj, kar je bilo iz njega potegnjeno ali kar se je od njega odvalilo. (Delo, 6. feb. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem počutiti se kot bog je po izvoru primera, ki temelji na primerjavi koga z bogom, torej z najvišjim duhovnim bitjem z njegovimi dobrimi lastnostmi in ustrezno lepim življenjem. | ||
počútiti se kot máli bóg, gl. biti [kot] mali bog.
pod mílim bógom ekspr.; pren., v medmetni rabi, navadno nikal.
| Pomen | ||
| izraža podkrepitev trditve | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Delala sem jaz, sejala jaz; žela bo pa druga. In naj bi mi bil vzel to malo, kar je bilo mojega, kdorkoli bi hotel; samo da bi ne bila oropala sestra, moja sestra, ki živi v obilju, mene, svoje sestre, ki nima ničesar pod milim Bogom, razen svoje revščine!« Solze jeze in obupa so se udrle Cili po licih. (Fran Detela, Tujski promet, NB) | |
| Rada sem jo dražila, da znam kuhati, da celo šivam, klobuke popravljam in delam druge take zaslužne stvari. Ali to je to damo, ki sama ne dela pod milim bogom nič, ki ima kuharico in sobarico, še bolj ujezilo in rekla je, da ženska, posebno če je omožena in ima otroke, ne sme za nič na svetu sukati peresa, pisati novel, črtic ali celo člankov. (Zofka Kvedrova, Veliki in mali ljudje, NB) | ||
| Madžarka je in po dvojezični osemletki, na katero ima najlepše spomine, je končala gimnazijo in želela študirati umetnostno zgodovino, štipendijo pa je dobila le za kemijo. Kaj je hotela, je pač šla študirat nekaj, kar je pod milim bogom ni prav nič zanimalo. (Jana 2007, št. 41, NB) | ||
| Popraskala se je s svinčnikom za levim ušesom – toda ji ni pomagalo, nič ni vedela. Vprašam še drugo gospodo, mar smo morebiti sinoči po godu še prišli semkaj in sem potem sam palico pozabil tukaj – pod milim Bogom je vse mogoče! Vsi so se začudeni pogledali in so dejali, da ne. (Fran Milčinski, Resnici na ljubo – Podlistki I: 1922–1924, NB) | ||
| Oženil sem se bil. Vzel sem bil tako tisto malo ljubo stvarco, ki se mi je pod milim bogom najbolj dopadla. (Josip Jurčič, Cvet in sad, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem pod milim bogom temelji na prenesenem pomenu sestavine mil: ‘izraža podkrepitev trditve’. Enak pomen ima sestavina mil v sopomenskem frazemu pod milim nebom v zanikanem sobesedilu. V obeh primerih ta sestavina dodatno podkrepi pomen besednih zvez pod bogom in pod nebom v pomenu ‘na (vsem) svetu’. V tem pomenu se oba frazema pomensko približujeta frazemu na [vsem] svetu, v zanikanem sobesedilu pa izražata močno zanikanje kot v frazemu za nič na [tem, vsem] svetu. Sestavina mil ima podobno funkcijo v hrvaških frazemih ništa pod milim bogom (tudi s sopomenskim dragi: ništa pod dragim bogom) ‘prav nič, nikakor, niti malo’, ni za miloga boga (tudi sopomensko ni za živoga boga) ‘za nobeno ceno, v nobenem primeru, nikakor’. Frazem pod milim bogom je med starejšimi slovarji že pri Plet. I, 39, pri iztočnici bog: »pod milim Bogom« se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti. Za njim J. Glonar SSJ 10 pri iztočnici bog navaja podoben zgled, tj. pod milim Bogom (sploh) nič, pri iztočnici mil (prav tam, 210) pa s sopomenko: pod milim nebom (brez strehe); pod milim Bogom (na vsem svetu) nimam nikoga. | ||
prizòr za bogôve, gl. prizor.
sedéti kot lípov bóg, gl. držati se kot lipov bog.
státi kot lípov bóg, gl. držati se kot lipov bog.
[ták], kot je bóg ustváril kóga ekspr.; primera
| Pomen | ||
| nag, gol | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Jamie Lee Curtis se je odločila, da bo taka, kot jo je Bog ustvaril, kar pomeni, da ima pri 43. letih kako oblino več kot pred desetimi, dvajsetimi leti. Igralka, hči Tonyja Curtisa in Janet Leigh (Psycho), je pozirala za revijo More v hlačkah in nedrčku, brez kakršnihkoli zvijač v obliki mile svetlobe in računalniških popravkov, vendar z resnim namenom, porušiti hollywoodski mit, da morajo biti ženske zmeraj mlade in popolne. (Delo, 26. avg. 2002, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Frazem [tak], kot je bog ustvaril koga temelji na učenju krščanske vere, po katerem sta bila Adam in Eva kot prvi človeški par v raju brez oblačil. | ||
živéti bógu za hŕbtom ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| živeti v oddaljenem, zakotnem kraju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Vse bi dala, da bi lahko zlezla v šimpanzovo glavo in pogledala svet z njihovimi očmi, čeprav samo za nekaj minut,« pravi biologinja, ki si še zdaj ne želi nič drugega kot živeti sama, nekje v divjini, bogu za hrbtom. (Delo, 9. mar. 2004, NB) | |
| Vloge sem se prestrašila, ker je postavljena v okolje, ki ga sama ne poznam. Treba se je bilo poglobiti v življenje dekleta, ki živi »bogu za hrbtom«, ki nima veliko stikov ne z družbo in ne z moškimi, ki živi pod močnim vplivom pokroviteljske starejše sestre … (Delo, 25. jul. 1998, NB) | ||
| Gre za kategorijo socialnih podpirancev, starejše brezposelne z večjo družino, starejše in osamljene, pozabljene od svojih otrok in sorodstva, ljudi, ki živijo bogu za hrbtom v oddaljenih in že propadajočih kmetijah v hribovitih in drugih nerazvitih predelih. (Delo, 17. sep. 1999, NB) | ||
| Zato pa je naloga občine, da od države dobi še kakšen tolar več za naložbe na manj razvitem Goričkem. K temu bi jo morali odločno spodbujati tudi Goričanci, ki niso krivi, če živijo ob meji in bogu za hrbtom. (Delo, 12. nov. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem živeti bogu za hrbtom temelji na predstavi in učenju krščanske vere, da Bog vse vidi. Kogar pa ta ne vidi, mora biti zelo oddaljen, v zelo skritem, odročnem kraju. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to live at the back of beyond |
| to live in the middle of nowhere | ||
| hr., srb. | bogu iza leđa | |
| bogu za leđima | ||
| nem. | am Arsch der Welt leben | |
| wo sich die Füchse/Fuchs und Hase Gute Nacht sagen | ||
živéti kot máli bóg, gl. biti [kot] mali bog.
Dostopnost