bógu čàs krásti, gl. bog.
čàs debélih kráv ekspr.; mn., pren.
| Pomen | ||
| čas blagostanja, obilja; obdobje napredka | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zdaj ko se je sistem začel sesuvati in so na dan začele prihajati umazanije, se je v ameriških medijih sprožila največja gonja po letu 1929 proti vsem tistim, ki so si v časih debelih krav nabasali žepe. (Delo, 6. jul. 2002, NB) | |
| Judje so bili previdnejši in … ob času debelih krav niso špekulirali kot kristjani. (West – Javornik, Zlato večnega Juda, 51) | ||
| Res je, da se je vlada odločila za prodajo državnega premoženja v naslednjih dveh letih, leta 2002 in 2003, nekaj čez 200 milijard, ne vem, 240 ali 230 milijard za vsako leto, s katerimi bo verjetno te terjatve in dolgove nekoliko sanirala … Vendar v času debelih krav, kot pravijo, se je zadolževanje, deficit in to povečevalo. Zdaj, ko pa imamo krizo, zdaj pa svetla prihodnost prihaja. (Državni zbor RS, 11. izredna seja 30. 11. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. sedem debelih krav. | ||
čàs kíslih kúmaric publ.; pren.
| Pomen | ||
| čas, navadno med počitnicami, ko ni novic | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Opažam, da se NLP največkrat prikazujejo v poletnih mesecih, se pravi ob času časnikarskih »kislih kumaric«. Najbrž uredniki tako kot Macerol naročajo poletne teme. (Miha Remec, Mana, NB) | |
| Kadar Izraelci uporabijo izraz »čas kislih kumaric«, mislijo na čas, ko se nič ne dogaja. Letošnje poletje pa mislijo dobesedno na kumarice. (Delo, 20. sep. 2000, NB) | ||
| Tržaški Piccolo je metal pasje bombice in skrbel za svojo naklado, kdo bi mu mogel zaradi tega zameriti, v času kislih kumaric pa sploh ne. Pihal je na dušo čisto določenemu delu svojega ne prav velikega bralstva. (Delo, 4. avg. 2001, NB) | ||
| (Ne)dogajanje. Zakaj temu obdobju pravijo čas kislih kumaric? Oznaka naj bi povedala, da se nič pomembnega ne dogaja, zato mediji objavljajo stvari, ki so nepomembne. (Jana 2007, št. 31, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| O pomenu frazema čas kislih kumaric ob ostalih najbolje pove zadnji navedek. Frazemi čas kislih kumaric, obdobje kislih kumaric in sezona kislih kumaric so verjetno prevzeti po nemškem izrazu Sauregurkenzeit v pomenu ‘poletno poslovno zatišje’. Ta se nanaša na kumarice, ki so priljubljena jed Berlinčanov v poletnih mesecih. Pojavil se je v poznem 18. stoletju. Vzporedna angleška izraza sta cucumbertime in season of the very smallest potatoes (gl. H. Küpper, Wörterbuch der deutschen Umgangssprache, 697). V zvezi z nepomembnostjo časa kislih kumaric sta tudi hr., srb. kiseli krastavci ‘neumnost, neresna stvar’, prodavati kisele krastavce ‘varati, goljufati koga’ in bostandžiji krastavce prodavati ‘učiti koga kaj, ki to mnogo bolje zna’. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | the silly season |
| češ. | okurková sezóna | |
| fr. | période creuse | |
| nem. | Sauregurkenzeit | |
| Sommerloch | ||
| rus. | mërtvyj sezon | |
čàs súhih kráv ekspr.; mn., pren.
| Pomen | ||
| čas pomanjkanja; krizno obdobje | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Preobilje kandidatov, ki se gnetejo okoli njegovega trona, ne napoveduje nič dobrega. Predvsem pa ni nič dobrega razvidno iz odsotnosti sleherne strategije, ki bi jo vlada morala imeti v času suhih krav. (Delo, 3. dec. 2001, NB) | |
| Tam (tj. v Evropi, op. J. K.) bi se morali zasidrati – in »trmoglavo vztrajati« – tudi v najhujših časih suhih krav, če si že medtem nismo znali pridobiti novih ali rezervnih trgov v Ameriki, Aziji, Avstraliji. (Delo, 31. dec. 2001, NB) | ||
| Zgroženi nad goloto pišejo na mestno upravo in jo zasipavajo s telefonskimi klici. Berlinski mediji pa imajo v teh časih suhih krav kost za žvečenje. (Delo, 3. avg. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. sedem debelih krav. | ||
hodíti v korák s čásom, gl. korak.
íti v korák s čásom, gl. korak.
krásti kómu čàs ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| brez potrebe, neuvidevno zadrževati, ustavljati, muditi koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Nas morate nekoliko opravičiti. Mi smo dela vajeni, in vedno ga je toliko, da ne utegnemo postopati in po hišah hoditi in pridnim ljudem čas krasti. Zato se zdimo nekaterim dolgočasni. (Fran Detela, Blage duše, Veseloigra v treh dejanjih, NB) | |
| Iz tega naslova se poraja še enkrat dejstvo, dejstvo v okviru Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke: premalo idej in preveč časa imajo na Ministrstvu za pravosodje. In seveda, ker niso egoisti, hočejo čas krasti tudi Državnemu zboru. (Državni zbor RS: 30. redna seja 12. 07. 2007, NB) | ||
| Številčna premoč ni »sprostila« gostov. Prestrašeni in neambiciozni – v vsej tekmi so v okvir vrat sprožili le dva strela – so 2. polčasu »kradli« čas s številnimi podajami, a redkimi napadalnimi akcijami. Zaradi strahu in igre na remi pa bi bili lahko celo kaznovani, saj je Koren nespametno dobil drugi rumeni karton. (Delo, 11. mar. 2002, NB) | ||
| Dobro desetletje parlamentarnih komisij na Slovenskem je ena sama velika blamaža. Elan, Janševo orožje, povojni poboji, grobišča – in tako brez konca in kraja, bogu so kradli čas, nam, davkoplačevalcem pa denar. (Delo, 14. mar. 2002, NB) | ||
| Prav veliko jih ni prišlo, eden izmed direktorjev pa mu je zelo naravnost povedal, da zaradi manjšine njegov časnik ne proda niti enega izvoda več, torej je nesmiselno pisati o manjšini. Opravičil sem se direktorju, ker sem mu kradel čas, vstal sem in odkorakal, pravi Pavšič. (Delo, 27. okt. 2007, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. bogu čas krasti. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | krást čas |
| ukrást čas | ||
| ukrást trochu času | ||
| hr., srb. | krasti komu vrijeme | |
| it. | rubare il tempo a qc. | |
| nem. | jmdm. die Zeit stehlen | |
| jmdm. die Zeit rauben | ||
ogledálo čása, gl. ogledalo.
otròk svôjega čása, gl. otrok.
stópati v korák s čásom, gl. korak.
stópiti v korák s čásom, gl. korak.
ujéti korák s čásom, gl. korak.
v ogledálu čása, gl. ogledalo.
védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec nar.; pren.
| Pomen | ||
| vedeti, kdaj se kaj spodobi početi | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Če bi vedele, bi rekle, da je prokurist ugleden gospod, ki si služi svoj kos belega kruha v gosposki obleki, zmeraj gosposki, v petek in svetek, zmeraj s poškrobljenim ovratnikom in zapestniki, in kar zadeva filistra, je spodoben meščan, ki ve, kdaj je čas za spanec in žganec, in tudi ve, kaj je dolžan Bogu in cesarju. (M. Malenšek, Pojoči labodi II., 1971, 232) | |
| Izvor frazema | ||
| Frazem vedeti, kdaj je čas za spanec in žganec je nastal po reku spanec je boljši kot žganec v pomenu ‘spanje je koristnejše kot jed’, npr.: »Spanec je boljši kot žganec, pravijo na Dolenjskem. Pa ne vem, ali vi kaj dobro spite, gospod župnik.« (A. Rebula, Divji golob, 1972, 160) | Včasih pa to ne gre in otrok prelepo spi in srce nam ne da, da bi ga prebudili. Takrat se spomnimo, da je »spanec boljši kot žganec« in počakajmo nekaj časa, vendar ne preveč, da pride otrok spočit in živahen k prsim. (M. Avčin, Naš otrok, 1961, 87) | Vse dni preleži, … Nemara misli, da je spanec bolji ko žganec. (I. Zorec, Beli menihi I, 72) | »Le utolažite se mati stara, pojte spat: spanec je bolji kot žganec. Izgovorivši zadnje besede zapiral je že berač vrata za seboj in za Domnom. (J. Jurčič, Domen, SG 1864, 206) | Za v zgledih omenjeni rek imajo v škofjeloški okolici enakopomenski rek počitek je boljši ko užitek. | ||
Dostopnost