čìč je nìč, gl. čič ne da nič.
čìč ne dá nìč star.; pren., dvojč., glag.
| Pomen | ||
| brezdelje ne prinaša ničesar | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | France je izvlekel mehur in se začel ukvarjati s tobakom. Ko je dal prve dime, je zaklical: »Jera, pojdi no sem!« Jera se je ozrla in se namuznila: »Čič ne da nič!« »E, če gospodar vabi, naj posel uboga. Pomalicaj.« (F. S. Finžgar, Prerokovana, NB) | |
| Čič ne da nič, stalo pa malo. (Ljudski pregovori, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Sestavina čìč je narečni ali zastareli izraz v pomenu ‘sedenje’ in je tvorbeno povezan z glagolom číčati otr. ‘sedeti’. Kot šaljiva beseda se po Plet. (I, 103) uporablja v pregovorih čič nima nič, (Št.), čič ne da nič (Met.), träges Sitzen bringt keinen Gewinn; čič je nič, delavec je hlebavec, mit Sitzen verdient man nichts, Arbeit bringt Brot, Guts. Izraz čič ne da nič omenja že Cigale (II, 1483) pri iztočnici Sitzen, ko prevaja nemško mit Sitzen erwirbt man nichts. Vse izraze, ki jih navaja Pleteršnik (gl. zgoraj), pa najdemo že v Murkovem Slovensko-nemškem in Nemško-slovenskem slovarju leta 1833, a ga Pleteršnik ne citira. Frazem čič ne da nič je lahko nastal po krajšanju iz rimanega pregovora Čič ne da nič, stalo pa malo v pomenu ‘počivanje, brezdelje ne prinaša koristi, premoženja’ ali prilagojen po pregovoru Čič je nič, delavec je hlebavec v pomenu ‘s sedenjem se ne zasluži, delo pa prinaša kruh’ (Gutsman). Iz slednjega je razviden sopomenski čič je nič, pri Murku tudi čič v nič, nar. čič nima nič. Protipomenski pa je izraz delavec je hlebavec, pri Murku poleg delavic je hlebavic tudi delovc kruhovc. | ||
čìč níma nìč, gl. čič ne da nič.
čìč v nìč, gl. čič ne da nič.
Dostopnost