Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
Pa stalno na terenu. Zmeraj na cesti kakor konjska figa! Še umreti ne bo kdaj, če bo šlo tako naprej. (Gitica Jakopin, Žarometi, 1962, 16)
Kaj se delaš važnega, če moraš biti službeno na cesti kot konjska figa. (Homo Sapiens, Pavliha 1965, št. 37, 3)
Izvor frazema
Primera biti na cesti kot konjska figa temelji sestavini konjska figa. Konjske fige so bile nekdaj vsakdanje na cestah, po katerih je potekal promet z vprežnimi vozili, ki so jih najpogosteje vlekli konji.
Ali ni verjetno, da bodo ti ljudje pri opravljanju prisege kot občinski odborniki držali figo v žepu. (Slovenski pravnik 1933, št. 36, 3)
Dasi sta se prisrčno poljubili, sta si takoj obrisali ustnice in stisnili figo v žepu. (Juš Kozak, Šentpeter, 1931, 103)
Čeravno se v lice sladi, / Za hrbtom ti figo tišči. (SNP II, št. 1415)
Ja on se ti v lice sladi, /Za hrbtom pa figo drži. (SNP II, 192, št. 1414)
Za tako dolgo bi se zapisal, da bi mu odšteli, sproti bi pa figo v žepe vteknil, potlej pa domu pobegnil. (J. Jurčič, Smukova ženitev, SG 1865, 201)
Oh, jaz pa sem se tresel in tiščal figo v žepu, da bi vsaj danes ne bil vprašan. (Jože Debevec, Vzori in boji, 1918, 142)
Izvor frazema
Frazem držati figo (fige) v žepu z različicama stiskati figo (fige) v žepu, tiščati figo (fige) v žepu v pomenu ‘ne izpolniti, ne storiti česa’ je povezan z izrazi narediti, pokazati, pomoliti fige komu, pri katerih je zavrnitev vidna, očitna. Sestavini v žepu, za hrbtom pa pomenita, da je tako zavračanje skrivno, neizraženo, neopazno za tistega, kateremu je namenjeno. Negativni pomen izraza držati figo v žepu je lahko pri nekaterih piscih tudi pozitiven, s čimer se izenačuje z izrazom držati figo za koga v pomenu ‘želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo’ (gl. zadnji zgled). Frazem držati, stiskati figo (fige) v žepu se pojavlja tudi brez sestavin držati, stiskati in v zvezi z drugimi glagoli pomeni skrivno zavračanje, zanikanje dejanj, ki jih označujejo ti glagoli, npr. priznavati tujo oblast s figo v žepu; priseči s figo v žepu. V zvezi brez fige pomeni poudarjeno pozitivnost glagolskega dejanja, npr. priseči brez fige v žepu.
držáti fígo za kógapog.; pren., tudi mn.fige
Pomen
želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo
Ves dan držim figo, da bi mi uspelo. (S. Rozman, Druščina, 1964, 662)
Tudi Vinko mu je čestital in dal stotak. »Kaj pa meni, ki sem držala fige?« se je oglasila Mija. (A. Ingolič, Nebo nad domačijo, 1960, 313)
Izvor frazema
Nastanek frazema držati figo (fige) za koga z različicama stiskati figo (fige) za koga, tiščati figo (fige) za koga je treba povezati z nastankom sopomenk držati pesti za koga, tiščati pesti za koga ‘želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo’. Pri obeh sta bistveni sestavini figa oziroma mn.fige ‘pest s palcem, položenim med kazalec in sredinec’ in pest ‘roka s tako skrčenimi prsti, da se dotikajo upognjene dlani’. Sestavina figa (fige) v tem pomenu skupaj z glagoli narediti, pokazati, pomoliti pomeni kretnjo zavrnitve, zanikanja. V zvezi z glagoli držati, stiskati pa se navezuje na izraz držati, stiskati pesti za koga v pomenu ‘želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo’. Oba izraza izhajata iz praznoverja, da se s takim položajem prstov preprečuje nesreča, katastrofa, zlo. Ustrezni tuji izrazi imajo za bistveno sestavino palec, ki je tudi pri figi nosilec pomena (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki).
Dobršni dve tretjini bi špekulirali, nekateri bi se šli nekakšne klerikalce, bogati bi po svoje vlekli, vsi skupaj bi pa kazali fige novi državi in novi oblasti. (M. Kranjec, Zemlja se z nami premika, 1956, 127)
»Kaj bo fant doma?« se je vmešal krčmar; začutil je, da postaja napeto, in povedal: »Šel bo, se izučil, Gomili pa fige pokazal. (I. Potrč, Na kmetih, 1954, 24)
Hkrati pa sem v tem ženskem kraju /Benetkah/ tolikokrat živel nekaj resnično zavzetih ur svojega življenja, da se mi zdi popolnoma upravičeno slovensko reklo, da bo tisti, ki so mu dobro navili uro, videl Benetke, ali pa so mu z natanko isto obljubo pokazali fige. (J. Javoršek, Temperaturni listi, 1964, 43)
Ko jih ni več potreboval, pomolil je tudi njim figo. (J. Trdina, LZ 1886, 592)
Izvor frazema
Frazem kazati fige komu izhaja iz prenesene rabe besedne zveze kazati (pokazati, pomoliti) fige komu, ki pomeni vidno kretnjo zavrnitve, nestrinjanja. Bistvena sestavina frazema je figa (fige) ‘pest s palcem, položenim med kazalec in sredinec’.
Tvoja revolucija je pasje fige vredna. (P. Kozak, Legenda o svetem Che, 1969, 46)
Nič več ni špijonka, njemu ne reče nihče nič, komandirja pa za vsako pasjo figo vidijo vsi in mu očitajo. (T. Svetina, Ukana I., 1966, 548)
Še bolj nespametno pa bi se mi zdelo potikati se brez hrane po svetu in nazadnje zavoljo kakšne pasje fige umreti. (J. Brejc (Javoršek), Spremembe, 1967, 82)
Saj vse nori od napetosti, služabniki tekajo s suhimi grli po hodnikih, kuharjem se smodijo jedi, vojaki se koljejo za pasjo figo, vse je zbegano, kakor bi prihajala tam iz njegove sobe strupena sapa. (V. Zupan, Perspektive 1961/62, 219)
»Tak intendant ali pa pasja figa!« so godrnjali partizani, ki so čepeli okoli ognjev. (T. Seliškar, Mule, 1948, 26)
Izvor frazema
Frazem pasja figa predstavno izhaja iz sestavine figa v pomenu ‘kar je malo vredno, nepomembno’. Sestavina pasji še poudarja, stopnjuje ta negativni pomen.
Prava figa, če na Rakeku nimamo dovolj zabave v gostilnah in nobenega kina, saj nam daje cesta dovolj razvedrila. (Pavliha 1965, št. 30, 13)
Njemu je vse to prava figa. (Glonar – Böhnal, Neugnanka, 278)
Prava figa, če neznosno smrdi pol kilometra naokoli, pujski se pa le rede! (Pavliha 1965, št. 42, 14)
Izvor frazema
Frazem prava figa temelji na sestavini figa v pomenu ‘kar je malo vredno, nepomembno’. Sestavina pravi, kot tudi [vse] ena v sopomenskih [vse] ena figa, [eno] figo, ta pomen še poudarja.
Razidemo se optimistično, moj beli zlati prinašalec Kolja in moj maček neznanega imena pa odidemo domov na zdravljenje. Od mladosti pa je tako in drugače ostala ena figa. (Delo, 1. jun. 2002, NB)
S silo pri tisti, ki čudovito gleda, eno figo opraviš. (Pavliha 1965, št. 1, 12)
»No, kako je, Francka?« »Nič,« je rekla. In potem osredotočeno: »Ena figa.« (A. Rebula, Senčni ples, 1960, 131)
Siromak je vedno siromak in vse ena figa je, ali te kdo ošteje po hohdojč ali po kavbojsko, ravno tako bi obema razbil gobezdalo, drek vse skupaj. (J. Tomšič, Prostor in čas 1970, št. 4/5, 248)
Potem sem hotel dodat še nekaj v zvezi z Blejskim otokom in Evropskim mesecem kulture, pa ju bom samo takole navrgel, ker me pravzaprav oboje skupaj eno figo briga. Arbeiten und Maul halten, je rekel Plečnik. (Delo, 1. dec. 2001, NB)
Izvor frazema
Frazem [vse] ena figa oziroma [eno] figo temelji na sestavini figa v pomenu ‘kar je malo vredno, nepomembno’. Sestavini vse ena, eno ta pomen še poudarjata.
»Saj nas ni bilo doma,« se je skušala z jokajočim glasom opravičiti Andrejka, ki joka za vsako najmanjšo figo. (Breda Smolnikar, Naši razgledi, 1963, 119)
V otroških letih je prebrala dosti knjig o morskih roparjih: ti so metali ljudi v vodo za vsako najmanjšo figo. (Beno Zupančič, Mrtvo morje, 1956, 32)
Nekatere brcajo za vsako figo, druge grizejo, nekatere so gizdave, druge so muhaste. (T. Seliškar, Mule, 1948, 5)
Bil je tako resen in plemenit mož, prav nič podoben tem dedcem tod okrog, ki za vsako figo pretepajo svoje žene. (L. Kovačič, Ljubljanske razglednice, 1954, 159)
»Saj, ta Nanca je pač taka. Vsako figo ti obesi na veliki zvon. (C. Kosmač, Sreča in kruh, 1946, 56)
Izvor frazema
Gl. prava figa. Pomensko ustrezno je it.per ogni nonnulla.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 3. 2025.
Dostopnost