bíti ob dóber glás, gl. dober glas.
dóber glás nevtr.; ed., pren.
| Pomen | ||
| med ljudmi znano, ustaljeno pozitivno mnenje o kom | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Aha, ti si pa tisti Aljaž, ki prav lepo poje!« mi je segel prijazno po domače v roke, ko sva se prvič srečala. »Dober glas seže v deveto vas in celo na cesarski Dunaj!« (Ignac Sivec, Triglavski kralj, NB) | |
| V prihodnjih dneh pa v Radovljici že pričakujejo tudi goste iz tujine, kajti dober glas očitno res seže v deveto vas, pravi star pregovor. (Delo, 17. mar. 2003, NB) | ||
| Nič ni večno, tudi glas o dobri koroški bolnišnici v Slovenj Gradcu ne. A pri vsem seveda ne gre le za dober glas, gre za prihodnost te zdravstvene ustanove. (Delo, 17. apr. 2007, NB) | ||
| Predvsem pa ni jasno, kdo bo prišel na položaj pravega zunanjega ministra, saj je vsako uro bolj očitno, da začasno ministrovanje premiera Berlusconija ne more trajati pol leta, kakor je premier napovedal v nedeljo. Na nevzdržnost polletne »začasnosti« je opozoril tudi predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi, ki ga skrbijo evropske kritike dogajanja v Italiji in se boji, da bo njegova država ob dober glas. (Delo, 9. jan. 2002, NB) | ||
| Priznana strokovnjakinja se že dolga leta ukvarja z vodilnimi osebami v gospodarstvu, močnimi in ambicioznimi osebnostmi, ki pa si zaradi predsodkov in strahu, da bi bili v javnosti ob dober glas, v duševnih stiskah ne pustijo tako zlahka pomagati. (Delo, 8. dec. 2003, NB) | ||
| Delovali so v nasprotju s tedaj prevladujočo gospodarnostjo in racionalizacijo. Ker ni smotrno pričakovati, da se bo dober glas širil sam od sebe, je Oudolf skupaj z različnimi avtorji spisal več knjig. (Delo, 5. avg. 2000, NB) | ||
| Da so po oddaji na TV Koper Capodistria o teh pripravah že soboto v Žusterno prihiteli plavalci enega izmed italijanskih klubov, je več kot dober znak, da se dober glas hitro širi. (Delo, 20. maja 2002, NB) | ||
| Kljub dobri volji se v pripravah na letošnji preizkus marsikje zatika, kot običajno pa je denar spet najbolj pereč problem. A morala je še vedno visoka in fantje obljubljajo, da bodo dostojno zastopali barve Slovenije ter z domiselno promocijo širili dober glas o svoji domovini. (Delo, 18. feb. 2003, NB) | ||
| »Nasilje se mora končati.« Če izredno stanje v mestu ne bo zaustavilo nemirov, bo na pomoč poklical vojaške rezerviste, »čeprav bo takšna odločitev mesto spravila ob dober glas«. (Delo, 13. apr. 2001, NB) | ||
| Pridelovali ga bodo na najrazličnejše načine ali celo prodajali katero drugo vino kot refošk. Take razmere so pred dolgimi leti refošk že spravile ob dober glas. (Delo, 20. sep. 1999, NB) | ||
| Vendar je program rasne higiene, ki je spravil ob dober glas vso strokovno disciplino, zacvetel v morilsko strahoto, ko je dobil v primež Žide in Cigane, ko se mu je odprla možnost, da razredči vrste Slovanov … (Delo, 14. jan. 1998, NB) | ||
| Ta nova ljubezen pa nima želenega odmeva med hrvaškimi politiki in v hrvaški javnosti. Slovenija je izgubila dober glas in malo se verjame v poštenost pobud, v katerih je samo slovenski interes, tokrat potreba, da se pred vstopom v Evropsko unijo uredijo odnosi s Hrvaško. (Delo, 10. avg. 2002, NB) | ||
| Varnost Kranj je dober glas izgubila že pred nekaj leti, ko so jih začeli zapuščati tudi večji naročniki. Od septembra letos njihovi varnostniki ne varujejo več jeseniškega Acronija, menda kmalu ne bodo več delali niti za Mercator niti za škofjeloški Unitech. (Delo, 17. nov. 2005, NB) | ||
| Potrebno je tudi potrpljenje, čas. Dober glas izgubiš veliko hitreje, kot se znebiš slabega. (Delo, 18. sep. 1999, NB) | ||
| Na Vuelti so italijanski šprinterji, ki so jih pošteno okrcali zaradi hitrega odhoda Maria Cipollinija in Ivana Quarante, hitro prišli nazaj na dober glas. Zdaj jih spet kujejo v zvezde, kaj drugega pa jim ob podvigih Alessandra Petacchija tudi ne preostane. (Delo, 9. sep. 2003, NB) | ||
| Da največji slovenski challenger ne bi postal le eden izmed turnirjev, kamor igralci pridejo, poberejo prize money in ATP točke ter odpotujejo naprej, je bilo treba iznajti izvirno logiko, ki bo dala turnirju posebno mesto v svetu poklicnega tenisa in bo šel o njem dober glas med teniškimi igralci. (Delo, 3. maja 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem dober glas temelji na prenesenih pomenih sestavine glas: ‘kar se širi, navadno s pripovedovanjem’ in navadno v zvezi z dober, slab ‘med ljudmi znano, ustaljeno (pozitivno ali negativno) mnenje o kom’. Enako velja za frazem slab glas. Oba se realizirata z glagoli biti ob, iti, izgubiti, priti na, spraviti ob, širiti se, seči itd. Zadnji je v reku dober glas seže v deveto vas. | ||
dóber glás gré o kóm/čém, gl. dober glas.
dóber glás se [hítro] šíri, gl. dober glas.
dóber glás séže v devêto vás, gl. dober glas.
[glás] kot iz sóda, gl. sod.
glás vpijóčega v puščávi bibl.; pren.
| Pomen | ||
| razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pri gospodi pa župnikov poziv tudi ni ostal glas vpijočega v puščavi. Trebalo ji je res že posebne prilike, da stopi iz svojega vsakdanjega gibanja in da vsakdo pokaže, kaj in kako zna tudi tedaj, kadar ne gledajo nanj samo domače oči. (J. Kersnik, Jara gospoda, NB) | |
| Glas vpijočega v puščavi je bilo opominjanje, da vernost in narodnost lahko hodita vzporedno in da tako druga poleg druge pospešujeta blagost narodovo. (Janez Mencinger, Abadon, NB) | ||
| A zakonodaja jo izriva ravno od tod in le z golimi frazami o varovanju okolja. Kar opozarjajo ljubitelji in varstveniki živali z Leo Evo Müller na čelu, ostaja glas vpijočega v puščavi: prizadeti so predvsem psi na vrtovih in ptice, ki prenočujejo v krošnjah, grmih in živih mejah. (Delo, 11. jan. 2005, NB) | ||
| V njej je med vrsticami izražena nemoč gledališča, ki si sicer prizadeva »razkrivati, izzivati, vznemirjati«, vendar moralistični zapis avtorja tudi pri nas uprizorjenih Norih bab ne more biti drugega kakor klic vpijočega v puščavi. (Delo, 25. mar. 2000, NB) | ||
| A se, drugače od predhodnikov, usmerja predvsem v preventivo, v promocijo zdravja in v nujno potrebno povezovanje z drugimi ministrstvi. Tudi novim predstavnikom zdravstvene politike je namreč jasno, da bodo v nasprotnem vsa njihova sicer pozitivno zastavljena hotenja še naprej ostala klic vpijočega v puščavi. (Delo, 19. dec. 2000, NB) | ||
| V tem pogledu podpiram radikalno potezo Iztoka Kovača za ustanovitev profesionalne plesne skupine, vprašanje pa je, kako in od česa bo živela. Dokler sodobni ples kot institucije na vseh ravneh ne bo uradno legitimirala državna kulturna politika, so tovrstne poteze le krik vpijočega v puščavi, ki z radikalnimi potezami prevzema prapor za legitimacijo polja. (Delo, 19. maja 2007, NB) | ||
| Vraga, počutim se dvojno privilegiranega, saj na alternativnih nosilcih na mizo vsak teden dobim deset do petnajst filmov novejše produkcije, med katerimi bi mnoge privoščil širšemu občestvu. A ji ne morem, šlo bi zgolj za krik vpijočega v puščavi. (Delo, 4. okt. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem glas vpijočega v puščavi z različicama klic vpijočega v puščavi in krik vpijočega v puščavi je svetopisemskega izvora. Na to kaže tudi naslednji citat: Janez je pričeval takole: Ko so Judje poslali k njemu iz Jeruzalema duhovnike in levíte, da so ga vprašali: »Kdo si ti?«, je priznal in ni tajil, temveč odkrito dejal: »Jaz nisem Kristus.« »Kaj torej? Si mar Elíja?« so ga vprašali. »Ne tudi to nisem,« jim je odgovoril. »Ali si prerok?« »Ne,« jim je odgovoril. Vprašali so ga torej. »Kdo si, da bomo mogli odgovoriti tistim, ki so nas poslali. Kaj praviš sam o sebi?« Odgovoril je: »Jaz sem glas vpijočega v puščavi: zravnajte Gospodovo pot, kakor je rekel prerok Izaija … (Sveto pismo nove zaveze, Izaija 40, 3, NB)« Frazem se glasi v latinščini vox clamantis in deserto. Glej še Markov evangelij 1, 3. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | a voice (crying) in the wilderness |
| češ. | hlas volajíci (ho) na poušti | |
| fr. | c’est une voix (qui crie) dans le désert | |
| prêcher dans le dêsert | ||
| hr., srb. | glas vapijućega [u pustinji] | |
| nem. | wie der Rufer in der Wüste | |
| ein Prediger in der Wüste | ||
| pol. | głos wołającego na puszczy | |
| rus. | (эto) glas vopijuščego v pustyne | |
izgubíti dóber glás, gl. dober glas.
na vès glás ekspr.; prisl. zv.
| Pomen | ||
| zelo glasno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Mati Smrekarica je okoli hiše letala in jokala na ves glas, ko je to slišala. (J. Jurčič, Sosedov sin, NB) | |
| Polona, ki je do zdaj vsa odrevenela strmela, je vpila na ves glas: »Kaj sta komu storila, da ju zalezujete kakor razbojnike?« (I. Zorec, Izgnani menihi, NB) | ||
| Mama je stekla za nami in na ves glas zaklicala: »Ampak ne takoj v vodo!« (I. Sivec, Kruh ponoči spi, NB) | ||
| Iz takega premišljevanja se je nenadoma porodila tako vesela in poskočna misel, da sem se ji zasmejal na ves glas. (I. Cankar, Motovilo/Črtice, NB) | ||
| »Hej, fant,« je kričal Luka in grabil za odmikajočim se dečkom, »to se prileže, to je življenje! Ha, ha, ha,« se je nenadoma zakrohotal na ves glas, »ko bi me naš stari videl, to bi skakal …« (G. Šilih, Beli dvor, NB) | ||
| Kekec pa se je drl na ves glas, da je šlo skozi ušesa in je neprestano klical: »Teta Pehtara, oj, teta Pehtara!« (J. Vandot, Kekec na volčji sledi, NB) | ||
ne dáti glasú od sêbe ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| 1. ne spregovoriti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kadar jo je prijela ta togota, ni molčala, ko bi ji bil tri vozle na jezik naredil. Včasih pa je kljubovala in šobo napela; takrat ni dala glasu od sebe, če si jo še tako drezal in vlekel. (Fran Erjavec, Avguštin Ocepek, NB) | |
| Negovalkin nasmešek se je sicer spremenil v trpko grimaso, ni pa zastokala. Tudi če bi jo zbodla z iglo, najbrž ne bi dala glasu od sebe. Take so bile negovalke: vse so prenesle in nič jih ni spravilo iz tira. (Miha Remec, Žar ptica, NB) | ||
| Od mojega udarca so fantove roke popustile, in zdaj ga je zlahka zvlekel za lase ven. Sva ga morala grdo zdelati, ker potem sploh ni dal nobenega glasu od sebe. (Drago Jančar, Noč nasilja, NB) | ||
| 2. ne se javiti, ne pisati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Prideš kakor duh z onega sveta! Ne pišeš, ne daš glasu od sebe, človek se okrene, pa stojiš za njegovim hrbtom! (Milan Pugelj, Mali ljudje, NB) | |
| Naravnost z Volčjaka prihajam in novopečene novosti so, ki vam jih kažem. In za mene celo niso novosti, ker isto tako je stvar stala že lansko jesen, ko sem bil nekoliko dni doma. Čemu ne daste glasu od sebe, kje ste? (Josip Jurčič, Doktor Zober, NB) | ||
| Parlamentarci niso uspeli navezati stikov z vodstvom Zapatistične vojske narodne osvoboditve (EZLN), pri čemer jim menda ni mogel pomagati niti škof San Cristóbala de las Casasa Samuel Ruiz, ki je domala štiri leta vodil pogajanja z vstajniškimi Indijanci. Poslanci so se vrnili praznih rok, kajti zapatisti so se zavili v molk, v Mehiki pa so se razširila ugibanja, da je subcomandante Marcos mrtev, ker od začetka marca ni dal glasu od sebe. (Delo, 2. jul. 1998, NB) | ||
povzdígniti glás nevtr.; pren.
| Pomen | ||
| začeti glasneje govoriti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | … videl je Sina človekovega, ki prihaja na oblaku z močjo in slavo veliko. Med govorjenjem je od časa do časa povzdignil glas in dobro sem si zapomnil njegove vzklike: Hristos voskres. Vaistinu voskres. (Drago Jančar, Severni sij, NB) | |
| Še opozoril sem ga … norca. Ni me poslušal,« je jadikoval, ko je spet povzdignil glas. To je bil glas avtoritete. (Sonja Koranter, Dovška baba, NB) | ||
| Zdaj je tudi Bogdan izgubil potrpljenje z njo in je povzdignil glas, tudi on ji je preprosto povedal, da je pač igralka, ki mora izgovoriti besede, kakor jih je avtor zapisal v scenarij, in da nikjer ni v navadi, da bi se režiser in scenarist z igralci o tem pogajala. (Delo, 16. sep. 2000, NB) | ||
| »Ne, igra enostavno ni stekla. Trener je povzdignil glas, naredili smo nekaj popravkov, pika na i našega vstajenja v 2. polčasu pa je bil razveljavljen gol, ki nas je do konca razjezil. Tedaj smo se spremenili v prave bojevnike,« Aleksandar Radosavljevič pojasnjuje soboški zasuk. (Delo, 20. maja 2004, NB) | ||
príti na slàb glás, gl. slab glas.
slàb glás nevtr.; ed., pren.
| Pomen | ||
| med ljudmi znano, ustaljeno negativno mnenje o kom | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Še preden se je novi dušni pastir pripeljal, je prišel glas o njem, zakaj slab glas seže v deveto vas, kakor pravi ljudska modrost. (Ciril Kosmač, Kovač in hudič, NB) | |
| Vsi, ki so pod jarmom suženjstva, naj imajo svoje gospodarje za vredne vsega spoštovanja. Tako božje ime in nauk ne bosta prišla na slab glas. (Sveto pismo nove zaveze, NB) | ||
| Avguštinovo delo O krščanskem nauku je še nadalje navdihovalo številne teoretike pridigarstva. Tematska metoda srednjeveških sholastikov je prišla na slab glas. (George A. Kennedy, Klasična retorika ter njena krščanska tradicija od antike do sodobnosti, NB) | ||
| Čeprav je raba formalnih govorniških sredstev prišla na tako slab glas, da velja za zgolj nesmiselno krašenje, je še vedno pomembna tehnika političnega in religioznega javnega nastopanja. (Oxfordova enciklopedija umetnosti, NB) | ||
| Vrsta ponesrečenih posredovanj je mirovne operacije zato spravila na slab glas. V Bosni so sodelovale države z nasprotujočimi si političnimi interesi, v Kongu pa se mirovne operacije lotevajo z vojskami držav, ki so s svojimi enotami vpletene v državljansko vojno. (Delo, 29. mar. 2000, NB) | ||
| Medtem ko se novi župan s svojim pozivom k skupnemu delovanju Albancev, Srbov in Romov napoveduje kot strpen in v prihodnost usmerjen politik, je za politične predstavnike Srbov mogoče reči, da med sabo tekmujejo, kdo bo koga bolj očrnil in spravil na slab glas. (Delo, 16. avg. 2002, NB) | ||
| Očitno zelo preračunani posel z delnicami in druge oblike finančne telovadbe so Kartonažo spravile na slab glas. Podjetje je izgubilo posle, dolgovi so se povzpeli do rekordnih pol milijarde tolarjev, letošnja izguba pa že presega 110 milijonov tolarjev. (Delo, 18. dec. 2003, NB) | ||
| Ljudje so ogromno vložili v svoje občine in krajevne skupnosti, ki so bile prav tako blagovne znamke za samoidentifikacijo. Vse to je zdaj pozabljeno in prekrito s plastmi prahu, o prejšnjem režimu se širi slab glas, čeprav so tedaj avtobusi vozili tudi do najbolj zakotnih vasi. (Delo, 25. feb. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. dober glas. | ||
slàb glás se šíri o kóm/čém, gl. slab glas.
správiti kóga/kaj na slàb glás, gl. slab glas.
správiti kóga ob dóber glás, gl. dober glas.
šíriti dóber glás, gl. dober glas.
Dostopnost