báti se kóga/čésa kot hudíč kríža ekspr.; primera, tudi nikal.
| Pomen | ||
| zelo se bati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | In sploh je videti, da se ljudje v tej deželi knjig bojijo kot hudič križa. Boji se jih država, ki se vse bolj približuje znameniti enačbi: knjiga je enako čevelj. (Drago Jančar, O knjigah in drugih demonih, NB) | |
| Če za trenutek pozabimo na pravne finese ali zvijače v tej pravdi, lahko mirno ugotovimo, da gre tu za določeno vrsto industrijske politike, ki se je sicer ameriška ideologija boji kot hudič križa. (Delo, 6. maja 2000, NB) | ||
| Resen fant pri šestnajstih letih! Tega se teniški trenerji bojijo kot hudič križa. Prepričani so, da to za njihove varovanke pomeni selitev s teniških igrišč v diskoteke in nočne bare. (Delo, 11. jun. 2001, NB) | ||
| Televiziji Slovenija pa priporočam, naj neha s farško propagando ali naj pripravi okroglo mizo, kjer se bomo udarili z »božjo« resnico, ki jo razglaša slovenski kler, z rokavicami ali brez njih. To pa je tisto, čemur se cerkveni zvitorepci izmikajo in se boje bolj kot hudič križa. (Delo, 4. feb. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera bati se koga/česa kot hudič križa, enako sopomenski bati se koga/česa kot hudič žegnane vode temelji na domnevi, da se hudič kot duhovno bitje, ki pooseblja zlo, zelo boji vsega, kar simbolizira dobro, vero, npr. križa, blagoslovljene vode, ki sta tudi najbolj učinkoviti sredstvi za t. i. izganjanje hudiča. Primerjalni sestavini kot hudič križa in kot hudič žegnane vode nastopata tu v prislovni rabi v prenesenem pomenu ‘zelo, močno’. Prav tako še v frazemu izogibati se koga/česa kot hudič križa. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | bolg. | boja se ot njakogo, ot nešto kato djavol ot tamjan |
| strahuvam se ot njakogo, ot nešto kato djavol ot tamjan | ||
| plaša se ot njakogo, ot nešto kato djavol ot tamjan | ||
| češ. | bát se kogo/čeho jako čert kříže | |
| hr. | bojati se koga, čega kao vrag tamjana | |
| hr., srb. | plašiti se nečega kao đavo krsta | |
| rus. | bojat’sja kogo/čego kak čërt ladana | |
| slš. | bát’ sa koho, čoho ako čert kríža | |
| ukr. | bojatysja kogo, čogo jak čort ladanu | |
| bojatysja kogo, čogo jak čort hresta | ||
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo se bati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | V prid temu govori na primer dejstvo, da se je naš zdravstveni minister odrekel nadzoru nad uporabo pesticidov, snovi, ki v današnjem svetu najbolj ogrožajo človekovo zdravje. Očitno je, da se medicinska oblast kot hudič žegnane vode boji dregniti v agrokemično industrijo. Nič čudnega, saj je zadaj isti kapital, pet velikih korporacij, ki obvladujejo agrokemijo, farmacijo, poleg tega nadzirajo semena in gensko tehnologijo. (Jana 2007, št. 07, NB) | |
| Slovenstvo, njegova zgodovina, kultura in izročilo so zanjo nekaj, česar se bojijo kot hudič žegnane vode. (Google, www.goriski-panterji.com/…) | ||
| Cepljenje kot preventivni zdravstveni ukrep po mnenju pobudnikov precejšnjemu … ker se itak vsakič bojim cepljenja ko hudič žegnane vode. (Google, www.mama.si/forum…) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. bati se koga/česa kot hudič križa. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | bolg. | boja se ot njakogo, ot nešto kato djavol ot tamjan |
| strahuvam se ot njakogo, ot nešto kato djavol ot tamjan | ||
| plaša se ot njakogo, ot nešto kato djavol ot tamjan | ||
| nem. | jmdn., etw. fürchten wie der Teufel das Weihwasser | |
| pol. | bać się kogoś/czegoś jak diabeł święconej wody | |
| slš. | bát’ sa koho, čoho ako čert svätenej vody | |
| ukr. | bojatysja kogo, čogo jak čort svjačenoï vody | |
bíti od hudíča pog. ekspr.; pren., v povedni rabi
| Pomen | ||
| 1. doseči tudi kaj navidez nemogočega | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ti tvoji so od hudiča. Prej si bil tiho, pa je bilo dobro, zdaj pa si tiho, pa ti rečejo: tovariš, zakaj se pa ti ne izjasniš. (D. Jančar, Dedalus, NB) | |
| Vsak večer se sestaneta na polju za vasjo in govorita o svoji sijajni bodočnosti. Ta Ludvik je od hudiča. Drzen fant, podjeten in priden. (C. Kosmač, Sredi vasi, NB) | ||
| Le kombi in marica sta izginila in zamaskiranci tudi. Od hudiča so. Ampak, s takim nastopom pač dosežejo, kar so si zamislili, mi smo bili dobesedno paralizirani … (Delo, 19. mar. 1998, NB) | ||
| 2. biti zelo hudoben | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Na drugem mestu pravi: »Pa če bi bilo menihov še več, niso za nobeno rabo, ker niso od Boga, temveč od hudiča, kakor je naslikan na nekih starih mašnih bukvah v Gorici.« – Službe so se kupovale, ali pa z nasilnostjo pridobivale. (I. Cankar, Trubar in Trubarjeve slavnosti/Govori in predavanja, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Frazem biti od hudiča temelji na predložni sestavini od hudiča, ki pomeni prvotno izhajanje od hudiča (gl. Le kdor pravično živi, je pravičen, kakor je pravičen on. Kdor pa grešno živi, je od hudiča, kajti hudič greši že od začetka. Božji Sin pa se je razodel prav zato, da bi uničil hudičeva dela, Sveto pismo nove zaveze, NB), preneseno pa skupaj z glagolsko sestavino biti obstajanje hudobnosti in doseganje tudi navidez nemogočega, kar se pripisuje hudiču. Prim. črn kot hudič; kot hudič. | ||
čŕn kot hudíč ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo črn | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pojma nimam, ker je noč. Ponoči je vsaka krava črna, tudi tisti bik, ki je Evropo dol dal, je bil ponoči črn kot hudič. Ta fantastična Evropa v beli tančici in s kuhalnico, ki je zakuhala prvo in drugo in če bo treba bomo tudi pri tretji zraven … (Delo, 6. sep. 2003, NB) | |
| »Kdor se rad boji, pod zemljo ta ne hodi kruha iskat,« pravi v njej. Iz jame črn kot hudič. (Delo, 22. jul. 1999, NB) | ||
| Toda mi se vsega zavedamo in zavedamo se tudi tega, da je realnost takšna, da lahko ta zbor pri priči ugotovi in izglasuje, da je ta papir črn, popolnoma črn kot hudič. (Državni zbor RS, 21. izredna seja 8. 4. 1998, NB) | ||
| Kava. Črna kot hudič, vroča kot pekel. (Delo, 29. sep. 1999, NB) | ||
| Kava mora biti črna kot hudič, vroča kot pekel in sladka kot ljubezen. (Ljudski pregovori, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera črn kot hudič, kot tudi primera grd kot hudič, temelji na predstavah o hudiču, kakor nas uči krščanska vera, tj. da je hudič črn, grd, zloben itd. Na osnovi takih primer se je razvil še dodaten stopnjevalni pomen ‘zelo, močno’ primerjalne sestavine kot hudič, npr. mrzlo kot hudič, pameten kot hudič, piha kot hudič. Ta pomen se izkazuje tudi v prislovu hudičevo, npr. hudičevo pameten, hudičevo resen položaj, dalje s predložno zvezo od hudiča, npr. biti od hudiča. Ustrezna hrvaška primera je crn kao vrag. | ||
gŕd kot hudíč ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo grd | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Če je nekdo grd kot hudič, mora biti izrazito pameten, živalsko duhovit ali karkoli že podobnega, da je v življenju uspešen. (Mladina 2004, št. 44, NB) | |
| Grd sem kot hudič! Če je lepota minljiva, bi bilo pošteno, da bi bila minljiva tudi grdota. Vendar ni. Tu se skriva moja težava … (Google, www.genija.com/…) | ||
| 26. Avg. 2008 – So torej ženske v dejanjih bolj drzne kot pri svojih fantazijah? ... kot vidite, priložnost se da tudi kupiti in si lahko grd kot hudič! ... (Google, 24ur.com/ ...) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. črn kot hudič. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | bolg. | grozen kato djavol |
| češ. | ošklivý jako čert | |
| ošklivý jako d’ábel | ||
| hr. | ružan kao đavo | |
| hr., srb. | ružan kao vrag | |
| mak. | grd kako g’avol | |
| pol. | brzydki jak diabel | |
| rus. | strašnyj kak čërt | |
| slš. | škaredý ako čert | |
| škaredý ako čertov syn | ||
| ukr. | gidkyj jak satana | |
| brydkyj jak sam čort | ||
hudíč ni takó čŕn, kot pog., ekspr.; primera, v povedni rabi, nikal.
| Pomen | ||
| kaj ni tako negativno, slabo, kot se zdi | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Glavni strategi so ostali pred ekrani doma v varnem zavetju in bodo še naprej vodili marionetno predstavo. Izvedeli pa smo le, da hudič ni tako črn, kot ga vidimo, saj je sprovocirana Majda Šantl, članica uprave Slovenske razvojne družbe, odkrila vsaj en adut. (Delo, 24. mar. 1999, NB) | |
| Izkazalo pa se je, da ni hudič tako črn, kot ga slikajo, ali kot sem si ga predstavljal. Moj himalajski nahrbtnik, za katerim me skoraj ni bilo opaziti, ni vzbudil nobene pozornosti, prav tako ne skoraj polmetrski preživetveni nož v njem. (Aldo Rupel, Nočitve pod zvezdami, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Sestavina hudič je lahko tudi prispodoba za neko slabo, negativno stanje, neprijeten položaj sploh. Ta pomen sestavina črn samo še krepi. V citatu, ki sledi, je beseda položaj popolnoma zamenljiva s besedo hudič: Na novinarsko vprašanje, ali ne bo – zaradi krize v Indoneziji – sodelovanje še težavnejše, pa je odgovoril, da položaj vendarle ni tako črn, kot se zdi. (Delo, 20. jan. 1998, NB) Z zanikanjem se vtis o takem položaju nekoliko ublaži, vendar obstaja tudi trdilna oblika, npr. Hudič je najbrž mnogo bolj črn, kot bi bilo mogoče soditi po tej epizodi. To je mogoče slutiti po evforični reakciji upnikov na ameriških posojilnih trgih na zadnje izjave šefa tiskarne dolarjev, iz katerih izhaja, da je deflacija – splošni padec cen – grožnja tudi za ameriško gospodarstvo. (Delo, 17. jan. 1998, NB) To bi lahko razumeli kot ‘položaj je najbrž mnogo bolj resen’. | ||
iméti hudíča v sêbi pog. ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| 1. doseči tudi kaj navidez nemogočega; biti divji, neobrzdan, poln temperamenta | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | A zdaj so uvedli preiskavo zoper njega. Hitro se je izkazalo: mož ima res hudiča v sebi. Enega samega, ampak presneto delavnega. (D. Jančar, Galjot, NB) | |
| DOKTOR: Volodja, preprosto ti bom razložil. Človek ima nekega hudiča v sebi, to razumeš?. (D. Jančar, Veliki briljantni valček, NB) | ||
| 2. biti zelo hudoben | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Pa tudi če kača nima v sebi hudiča, je ni varno gledati, človeka začne boleti od tega glava in ga boli cele kvatre. Nekateri naleze tudi kačji pogled, da gleda ravno tako zlobno kakor kača. (J. Trdina, Pri pastirjih v Žabjeku, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti hudiča v sebi temelji na domnevi, da se lahko Bogu nasprotni negativni krščanski lik včasih naseli tudi v človeku in ga vedenjsko spremeni po svojem krščanskim vrlinam nasprotnem značaju. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to have the devil in oneself |
| to be possessed by the devil | ||
| češ. | mít čerta v těle | |
| fr. | avoir le diable au corps | |
| nem. | den Teufel im Leib haben | |
| rus. | v kom-to čërt sidit | |
íti [hudíču] v rìt, gl. rit.
íti k hudíču ekspr.; pren., tudi z velel. pojdi, pojdite in z naj gre, naj gredo
| Pomen | ||
| propasti, izginiti; umreti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Vse gre k hudiču,« je rekel, »in da vam povem, z Bernardom nimam nobenega opravka. Zdaj na primer, ko sem tako rekoč ostal brez vsega, berač bi se lahko reklo, bi se lahko zatekel k njemu, saj je vendar moj sin.« (C. Kosmač, Prazna ptičnica, NB) | |
| Sklonila se je čez ograjo in dolgo slonela na njej. Zeblo me je ko psa in vedel sem, da moram nekaj storiti, drugače bo šlo vse skupaj k hudiču, da moram ta njen moram z neko čudežno besedo ali kretnjo podkrepiti. (D. Jančar, Severni sij, NB) | ||
| Mi boš odtrgal jajca? No, pojdi k hudiču s tem! Ampak prej se dobro prepričaj, da ne boš česa zajebal. (Victor Ostrovsky, Lev iz Judeje, NB) | ||
| »A ne le, da mi je smola z zdravjem pokvarila OI. Tudi počitnice so šle k hudiču,« se je spomnila in napovedala, da bo v naslednjih dneh nadomestila zamujeno. (Delo, 20. dec. 2000, NB) | ||
| Lepo se razvijajo nekateri predeli Evrope in Severna Amerika, vse drugo se zdi, da gre k hudiču. (Delo, 27. feb. 1999, NB) | ||
| Prepusti se. Naj gre vse k hudiču … (T. Križnar, Samotne poti, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | otići do đavola |
| nem. | zum Teufel gehen | |
izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo se izogibati koga, česa | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ker jih Afrika ne zanima, je vojna v Kongu obroben dogodek v zgodovini sveta. Somalija je nevarna država, ker je bilo tam ubitih osemnajst ameriških vojakov, zato se je izogibajo kot hudič križa. (Delo, 6. maja 2000, NB) | |
| Denimo, da bi se Dadas po čudežu rešil stečaja in začel zelo uspešno poslovati. Predpostavljam, da bi se njegovih delnic investitorji kljub temu izogibali kot hudič križa. (Delo, 16. maja 2000, NB) | ||
| 13. jan. 2011 … Vsi tisti, ki se še vedno izogibate facebooka kot »hudič žegnane vode« se motite. Včasih je to še šlo, ampak danes ne imeti facebook profila … (Google, experts4exams.com/…) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. bati se koga/česa kot hudič križa. | ||
izpúliti hudíču rép pog., ekspr.; pren., tudi nikal.
| Pomen | ||
| doseči, napraviti kaj navidez nemogočega | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pesmi, ki jo bo povedal, ni hotel pokazati niti meni. Verjetno je mislil, da bo izpulil hudiču rep s to svojo recitacijo. (T. Partljič, Jalovost, 1971, 100) | |
| Tako nekako meni Oskar Kogoj. Pravi še, da ni sam izpulil hudiču rep, da tako počno že dolgo časa povsod po svetu in da se je tega naučil v Breri, na akademiji za industrijsko oblikovanje v Milanu. (P. Božič, Tovariš 1971, št. 5, 25) | ||
| Bitno pa je, da se je na tem forumu našla peščica pametnih ljudi, ki sklepam, da bodo vsaj hudiču rep izpulili, če ne že kaj drugega. (Google, www.ribiska-zveza.si/…) | ||
| 11. dec. 2010 … Gospodje, ki mislite, da ste »hudiču izpulili rep«: zaradi ljudi, ki živijo v tej podrtiji, morate podrtijo popravljati in obnavljati. (Google, www.ednevnik.si) | ||
| Kot potnik ni spulil hudiču repa, denar pa je zmerom imel. (J. Sever, Tovariš 1971, št. 34, 52) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. zgrabiti hudiča za roge. | ||
málanje hudíča na sténo, gl. malati hudiča na steno.
málati hudíča na sténo pog.; pren.
| Pomen | ||
| brez vzroka ali črnogledo strašiti, se bati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Moja končna misel pa je, da sem očitno eden redkih Slovencev, ki se z odločitvijo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne strinjam in to povem javno. Posledica omenjenega je, da sem blaten v različnih medijih in tudi določenih sredinah kot človek, ki malam hudiča na steno, anticerkveni bojevnik itd. (Delo, 13. okt. 2001, NB) | |
| Tudi njegov predsednik Branko Grims je prepričan, da ta zakon ni primeren, ker tako pravi vlada. Zavrnil je tudi tiste, ki so poskušali »malati celega hudiča na steno, kaj vse da bo vlada zapisala v svoj zakon«, kajti na čelu vlade je človek, ki ni samo odličen planinec, ampak tudi vrhunski alpinist, zato so taka namigovanja precej smešna. (Delo, 12. dec. 2005, NB) | ||
| Skeptiki (realisti?) so nas svarili: ne bodite naivni, Dimovski je Bohinčev strankarski kolega, že zato so vaše možnosti enake ničli. Mi (naivci) pa smo rekli: ne malajmo hudiča na steno – naredimo dober program, potem naj ga pa Dimovski kar zavrne, če si upa! (Mladina 2005, Št. 3) | ||
| Malanje hudiča na steno. Zakon skupine poslancev predvideva, da bo za koncesijo za poti lahko zaprosilo planinsko društvo, za katero ni nujno, da bo včlanjeno v Planinsko zvezo, imeti bi moralo najmanj 50 članov in imeti med njimi vsaj dva markacista. (Delo, 12. dec. 2005, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | malovat straky na vrbě |
| malovat čerta na zed | ||
| nem. | den Teufel an die Wand malen | |
| rus. | naklikat‘ bedu | |
| obeščat’ gory-doly | ||
ne báti se ne biríča ne hudíča, gl. ne bati se ne hudiča ne biriča.
ne báti se ne bogá ne hudíča, gl. bog.
ne báti se ne hudíča ne biríča ekspr.; pren., dvojč., nikal., tudi ne biriča ne hudiča
| Pomen | ||
| ne bati se nikogar | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ne boji se ne biriča ne hudiča. (E. Bojc, Pregovori, 220) | |
| Ljuti mešetar Kozoglav pa je bil junak vseh junakov. Bal se ni ne biriča ne hudiča. (J. Trdina, LZ 1884, 269) | ||
| Poleg dobre volje, ironije in satire, ki se ne boji biriča ne hudiča, najdemo v teh objestnih novelah toliko zgodovinskih ocvirkov, da bo njih vsebina pritegnila celo suhoparnega učenjaka. (H. Balzac – A. Debeljak, Okrogle povesti, 1954, 484) | ||
| Ne boji se ne hudiča ne biriča. (J. Pavlica, 12) | ||
| In kakor blisk smo drvili nad Turčina, in smrti se ni nikdo bal, ker smo ji vendar gledali v obraz tolikokrat v noči, ko smo pili sladko vince ter se nismo bali ne hudiča ne smrti! (I. Tavčar, Janez Sonce, NB) | ||
| »Nad ustavnimi sodniki je le še modro nebo,« je s šaljivim nemškim rekom ponazoril položaj in vlogo našega ustavnega sodišča njegov donedavni član dr. Janez Šinkovec. Po črki ustave in zakonov je tako; nad ustavnim sodiščem ni ne sodnika in ne biriča. (Delo, 12. jun. 1998, NB) | ||
| 27. jan. 2011… pred žandarjem, kajti ta se ne boji ne svetega križa ne žegnane vode«. (I, 226) … Prst mu ni nekaj svetega in dragega kot očetu Vidurini: … (Google, www.dlib.si/…) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem ne bati se ne hudiča ne biriča z različico, v kateri sta rimani sestavini hudiča – biriča obrnjeni, je izvirno slovenski. Različici ne bati se ne boga ne hudiča, ne bati se ne hudiča ne smrti sta enaki kot v nekaterih iz drugih jezikih (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki), pojavljajo pa se tudi različice z drugačno glagolsko sestavino: ne biti, ne biti mar, npr. ne biti ne Boga ne hudiča za koga, ne biti ne sodnika ne biriča nad kom. Vse temeljijo na predstavi o strahu ali strahospoštovanju pred hudičem, biričem, bogom ali smrtjo. Z zanikanjem je nastal nasprotni pomen: ‘ne bati se nikogar’. Glede na to so sestavine ne hudiča ne biriča, ne biriča ne hudiča, ne boga ne hudiča, ne hudiča ne smrti, ne sodnika ne biriča dobile pomen ‘nikogar’, npr. ne biti mar ne Boga ne hudiča komu, ne bati se ne hudiča ne smrti. V nezanikani obliki frazem biti birič ali hudič pomeni ‘biti kdorkoli’, npr. Splezal bo na drevo in čakal, ali pa se bo zavil v kožuh in se zavlekel v najgostejši grm. Naj bo birič ali hudič, videti ga mora … (V. Kavčič, Pustota, 1976, 49) Frazem ne boji se ne hudiča ne biriča z razlago ‘ne cerkvene ne posvetne gosposke’ omenja Glonar, SSJ, 112, pri iztočnici hudič. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to fear no foe |
| češ. | nebojí se [čerta] ani d’abla | |
| fr. | ne craindre ni Dieu ni diable | |
| it. | non avere paura né di diavoli né di versiere | |
| nem. | weder Tod noch Teufel fürchten | |
ne báti se ne hudíča ne smŕti, gl. ne bati se ne hudiča ne biriča.
ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, gl. bog.
ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, gl. bog.
od hudíča pog. ekspr.; pren., v povedni rabi, s prilastkom ali v prislovni zvezi
| Pomen | ||
| izraža veliko mero, visoko stopnjo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kaj res nimate toliko oblastí, da bi svojemu sotrudniku pripravili svoto, zaradi katere bi se svet ne podrl?! – Danes, na novega leta dan, niti v kavarno nisem šel, to je že od hudiča!. (I. Cankar, Franu Zbašniku/Pisma III, NB) | |
| Vseeno je v prsih tičala tesnoba, med romarji je bilo nekaj moških, ki so bili v vojni pred desetimi leti. Prus je od hudiča soldat, tudi ko mu odsekaš roko, se bo tepel naprej s tistim štrcljem, šele ko ima luknjo v glavi, šele takrat odneha. (D. Jančar, Katarina, pav in jezuit, NB) | ||
| Gretica je bila rdeča v obraz in oči so se ji svetile, Savnik je tolkel z nogo ob mizo in kričal in pljuval slino okrog sebe, Metod je za Savnikovim hrbtom nekaj mahal in nekaj govoril debelušni in na pogled od hudiča neumni ženski. (D. Jančar, Krištof, NB) | ||
| Nisem se hotel vdati: »Govore, da imaš od hudiča hudoben jezik, Urša!« »Ga mi boš pa na rajfelj polagal!« (I. Tavčar, Cvetje v jeseni, NB) | ||
pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, gl. rit.
posláti kóga/kàj k hudíču ekspr.; pren., nedov. pošiljati
| Pomen | ||
| 1. zelo grobo zavrniti koga | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Kabinet gospoda de Trévilla, prostor, ki so se ga drugače tako bali, se je zdaj spremenil v predsobo. Možje so govorili vsevprek, besedovali, preklinjali, pošiljali kardinala in njegovo telesno stražo k hudiču. (Aleksander Dumas, Trije mušketirji, NB) | |
| 2. odločno zavreči kaj | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | »Najprej sem vse poslal k hudiču, saj ne morem verjeti, da trener Tommy Söderberg nima niti toliko spoštovanja do mene, da bi me poklical.« (Delo, 7. maja, 2002, NB) | |
| Opazujemo v premične kletke zaprte ljudi, ki vsak zase stremijo k svojemu občutku etičnosti. Bog je Sankt Peterburg že zdavnaj poslal k hudiču, zato se je treba zanesti nase in na moč lastne ideje oziroma teorije. (Delo, 26. apr. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem poslati koga/kaj k hudiču, enako poslati koga/kaj k vragu, je pravzaprav opis govorne situacije, ko kdo koga grobo zavrne ali kaj odločno zavrne z besedami pojdi (pejt) k hudiču, k vragu ali naj gre [vse] k hudiču, k vragu. Motivacija teh izrazov je zelo razvidna: ne hvalimo, ne častimo koga, kaj kot Boga ali do neba, ampak ga pošiljamo k njegovemu antipodu, tj. k hudiču, vragu – poosebljenju zla. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | posílat koho ke všem d’ablům |
| hr., srb. | poslati koga, što k vragu | |
| poslati koga, što do vraga | ||
| nem. | jmdn. zum Teufel jagen | |
| jmdn. zum Teufel schicken | ||
| rus. | posylat’ kogo ko vsem čertjam | |
pošíljati kóga/kàj k hudíču, gl. poslati koga/kaj k hudiču.
trísto hudíčev ekspr.; v medmetni rabi
| Pomen | ||
| izraža podkrepitev trditve | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | »Kar tri ljubice je imel pri sebi, tristo hudičev!« je ušlo Krvini. Tako prisrčno se je pridušil, da sem mu kar sproti dal odvezo nad tako iskreno kletvico. (Ignac Sivec, Triglavski kralj, NB) | |
| Prekleto, sem si mislil. Dvakrat prekleto in tristo hudičev. (Jim Thompson, Ženska, da je kaj, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem tristo hudičev spada med ustaljene medmetne izraze, ki jih uporabljamo v vsakdanjem govoru za slikovito podkrepitev trditve. Ta temelji na medmetni rabi sestavine hudič, ki se uporablja tudi samostojno. Sestavina tristo še dodatno zelo podkrepi pomen trditve in se pojavlja tudi v drugih izrazih. | ||
zapisáti se hudíču ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| odločiti se za slaba dejanja | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Preklel sem v svojem srcu večnorazumni in neskončno dobrotni red stvarstva, ki nudi kreaturam zrak in vodo, šumenje gozdov in žuborenje studencev. Preklel sem tega večnorazumnega in neskončno dobrotnega reda pokorne služabnike, posvetne in neposvetne, kakor jih poznamo iz pisem in iz ustnega sporočila in ki imajo čudna in posvečena imena, ter sem se zapisal hudiču, da bi toliko lažje stregel poželjivosti in pohotnosti svojega srca. (Ivan Cankar, Nezadovoljnost, NB) | |
| Noč in dan je molil in premišljeval, kako bi dobil ljudem denarja za nove cerkve in oltarje. Ker se ni dalo pomagati drugače, se je zapisal hudiču. Naredila sta pogodbo, da bo moral nositi hudič puščavniku toliko denarja, kolikor ga bo zahteval, če bo pa potrošil puščavnik le en krajcar po nepotrebnem, da ga bo hudič raztrgal, njegovo dušo pa odpeljal v peklo. (Janez Trdina, Pri pastirjih na Žabjeku, NB) | ||
| Ko se Tizba vrne in najde plašč, meni, da je ljubega raztrgal lev, v obupu se zabode; Piram najde mrtvo nevesto in si tudi sam vzame življenje. Zgodbo je komično uporabil Shakespeare za igro rokodelcev v Snu kresne noči. 2 srednjeveška zgodba o duhovniku Teofilu, ki se je iz častihlepja zapisal hudiču, pa mu je Mati božja izprosila milost in odpuščanje. (Ivan Pregelj, Plabannus Joannes, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | upsat se d‘ablu |
| upsat se čertu | ||
| hr., srb. | zapisati dušu vragu | |
| zapisati dušu đavolu | ||
| nem. | seine Seele dem Teufel verschreiben | |
| seine Seele dem Teufel verkaufen | ||
| rus. | prodat‘ dušu d‘javolu | |
zgrábiti hudíča za róge ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Junija v Teksasu naj bi se ameriški škofi dogovorili, kako in kaj. Po dveh poteh naj gre, pravijo kardinali, ki se niso mogli zediniti, kako naj hudiča zgrabijo za roge in izkoreninijo zlo. (Delo, 26. apr. 2002, NB) | |
| »Nadejali smo se Miklavževega darila, pa niti hudiča nismo prijeli za roge. Zato bomo poskušali z Bosanci,« je izjavil tedanji prvi Tuđmanov svetovalec dr. Slaven Letica. (Delo, 7. dec. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem zgrabiti hudiča za roge je verjetno nastal po vzorcu frazema zgrabiti bika za roge. Podobno bi lahko rekli za frazem izpuliti hudiču rep. Hudič kot krščanska prispodoba zla, ki ima tudi kopita in rogove in rep, je v predstavah človeka brez dvoma prav tako nevaren kot bik ali pa še hujši, zlasti če z njim povežemo še pekel. | ||
Dostopnost