dáti kómu kájlo pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| z besedo, dejanjem učinkovito zavrniti koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Mogoče bodo danes tudi nasprotniki večinskega sistema tu jasno izrazili svoje mnenje, da tega nasprotovanja dvokrožnemu večinskemu sistemu ne bomo brali samo v uradnem zaznamku LDS-a, v tisti brošurici ali pa samo po kuloarjih, ko se sedaj te dni govori, da sta volilni zakon in pokojninski zakon pač priložnost, da se da »kajlo« Drnovšku in Ropu – te stvari se slišijo od te strani, kot »kontra« na poslanski zakon. (Državni zbor RS: 15. redna seja 18. 06. 1999, NB) | |
| Ne bi rad tukaj gradil te teze na primeru, ampak jo poznam. Poznam jo iz sredine, kjer živim, ko so se dijaki med seboj pogovarjali, pa so rekli, pa smo mu dali »kajlo«. In še potem na koncu pravite, da spremenjena sestava sveta zavoda potiska strokovne kriterije pri izbiri ravnateljev v ozadje, krepi pa politično motivacijo. (Državni zbor RS: 22. redna seja 18. 11. 2006, NB) | ||
| Še huje – niti republikancev mu ni uspelo prepričati, da naj podprejo ustavni amandma! Ja, kajlo so mu dali njegovi lastni ljudje. Kar 6 republikanskih senatorjev je glasovalo proti, tudi sloviti John McCain, vse bolj nepredvidljivi senator iz Arizone, ki ga je Bush leta 2000 – na skrajno umazan način! – izločil iz dirke za republikansko predsedniško nominacijo. (Mladina 2004, št. 29, NB) | ||
| Namreč, referendum danes marsikdo razume ali pa ga je razumel do sedaj predvsem kot orožje v postopku. To se pravi, kot neko – po domače rečeno – kajlo, ki se jo je lahko zabijalo in se jo seveda tudi sedaj še vedno dalo. Le nekoliko težje bo zabijati v zakonodajno kolesje, ko steče postopek sprejemanja nekega zakona v Državnem zboru. (Državni zbor RS: 23. redna seja 14. 12. 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem dati komu kajlo, tudi zabijati komu kajlo izhaja verjetno iz nem. einen Keil treiben v prenesenem pomenu ‘razdvojiti, zabiti klin med’. | ||
zabíjati kómu kájlo, gl. dati komu kajlo.
Dostopnost