Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
Ocvirek pripogne glavo, vrat je bil krvav in na glavi so se čutila zrna pod kožo. »To je dobro, da imaš tako trdo bučo,« se šali Jernač. »E, kopriva ne pozebe! Tako hitro me še ne bo konec.« (Fran Erjavec, Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec, NB)
Nekdo je upal, da bo Raca med čakanjem pobralo. Ampak kopriva ne pozebe. Legenda (ki jo širi nihče drug kot Rac) pravi: ko je bil Radko še ciciban, je racal kot racman, mama Miljeva pa ga je ljubeče ogovarjala: o, ti moj racek, racko, rac! (Delo, 30. nov. 2002, NB)
Profesor Janko ga je posvaril zaradi zdravja. »Gospod profesor, taka kopriva ne pozebe!«. (Bratko Kreft, Človek mrtvaških lobanj, 1959, 73)
2. starega, malovrednega človeka navadno ne zadene nesreča
Vašega očeta sem poznal, Bog mu daj dobro! Poštena duša … Ali hitro ga je vzelo; škoda moža! Kar je dobrega, hitro mine, kopriva ne pozebe. (J. Stritar, Pod lipo, 1895, 113–114)
Ali sploh še živi? Nadstražnik je tolažil po svoje, da kopriva ne pozebe. Čudno se mu le zdi, je rekel, da ga še niso prijeli. (Fran Milčinski, Ptički brez gnezda, NB)
Izvor frazema
Frazem kopriva ne pozebe je pravzaprav rek, ki temelji na splošnoveljavni primerjavi človekove trdoživosti in usode z dejstvom, da kopriva ne pozebe. Znan je že v latinščini: Mala herba non interit, enako smiselno Mala herba cito crescit (= plevel hitro raste, Neander p. 93). Od tod tudi v drugih evropskih jezikih (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki). Frazem omenja J. Glonar, SSJ 171: kopriva ne pozebe, v koprive ne treska: drznežu (brezpomembnemu človeku) se nič ne zgodi. Enako tudi Plet. I, 435: kopriva ne pozebe = Unkraut verdirbt nicht; tudi: v koprivo ne trešči, jvzhŠt. Očitno je, da je Glonar poznal samo pomen, ki se nanaša na slabega, malovrednega človeka.
Vstal je, stopil je k oknu in je narahlo odgrnil zagrinjalo; okno je bilo precej visoko in je šlo na vrt. »Če bi skočil, bi padel med koprive, morda bi še zakričal!« je pomislil; in takoj ga je bilo sram te misli. (Ivan Cankar, Zimsko cvetje, NB)
Ko pa je zaropotal voz z dvorišča, vzdihnil je gospod Frančišek in se obrnil k poslužnemu kaplanu, zaničljivo rekoč: »Ej, gospod Luka, nocoj sva pa – med koprive padla!« (Janko Kersnik, Jara gospoda, NB)
Možje, ki so popadali s čolnov med veslanjem prek jezera ali morja, utonejo v globine. Na tisoče borcev pocepa v grmovje ali med koprive. Zgodi pa se tudi nešteto pogumnih, celo junaških dejanj. (Delo, 11. avg. 2004, NB)
»Kaj si pa tak, kakor bi šel davi na koprive?« je dejal Ruparjev. (Ciril Kosmač, Sreča in kruh, 1946, 71)
Kakor je videti, si šel na koprive (= si slabe volje). (K. Grabeljšek, Svet 211)
Izvor frazema
Frazem pasti med koprive z različico iti na koprive je nastal po primerjavi z resničnim počutjem koga, ki pade v koprive in se opeče.
rásti kot kopríva [za plótom]ekspr.; primera, dov.zrasti
Miha ima mlado gospodinjo, njegovi otroci pa nimajo matere. Rastejo kot koprive za plotom. Marta je delavna, več ji je za posestvo kakor zanje. Kaj bi z njimi, nasiti jih in obleče in pošlje v šolo. (Janez Švajncer, Nova obzorja, 1962, 344)
V blatu in prahu / bledi otroci rastó kot koprive. (I. Gruden, Dvanajsta ura 1939, Barake, 61)
Meni zelo leži moj stil življenja. Toda jaz sem jaz, drugi ljudje so pa drugačni. Zrasel sem kot kopriva. Najbrž tudi zato, ker sem se z mamo zelo malo videl, zbirala je hrano in jo pošiljala očetu v zapor. Neprestano smo imeli različne tajne policije v hiši, očeta je aretiral gestapo, ta beli. (Delo, 12. avg. 2000, NB)
Dostopnost