tá je [pa] kosmáta ekspr.; pren., v medmetni rabi
Pomen | ||
to ni res, to je izmišljeno | Skrij zgleda▾ | |
Zgleda rabe | Ta je bosa (jalova, kosmata). (J. Pavlica, 30) | |
»Ta je pa zares kosmata! / Menda se že enači/ s tisto, ki o steklem polžu / pravi in o jari kači. (A. Gradnik, Narobe svet, 1953, Požar na Savi, 6) |
Izvor frazema | ||
Frazem ta je [pa] kosmata temelji na prenesenih pomenih sestavine kosmat: ‘nespodoben, opolzek; neresničen’. Ženska oblika pridevnika, tj. kosmata, je nastala po izpustu besed trditev, laž v besednih zvezah *kosmata trditev, kosmata laž, tj. ‘neosnovana, neresnična; velika’. |
trísto kosmátih ekspr.; v medmetni rabi, izpust
Pomen | ||
izraža podkrepitev trditve | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Lipušček nam namesto tega mahedra z amerikanerskim koranom ali pač biblijo, če hočete, saj je vseeno, in nam v žile zapikuje hipodermično iglo. Tristo kosmatih, kot bi gledali tisto družinsko bruharijo Full House na Kanalu A ali pa kak film Rona Howarda, po možnosti s Tomom Hanksom v glavni vlogi. (Delo, 25. mar. 2000, NB) | |
Tudi sam si ne želim, da bi me kakšen komunikacijski nesporazum stal življenja. Kot bi nekoč – z malce kolumnističnega patosa, seveda – skorajda mojega prijatelja Dušana Šarotarja, ko je v neki prekrokani beograjski noči dotlej razposajenemu srbskemu poetu vljudno pojasnjeval, da tudi Slovenci premoremo kako avtohtono kletvico, na primer tisto: »Tristo kosmatih!« (Delo, 15. apr. 2002, NB) | ||
ROBERT /plane v strašni jezi/. Sto zelenih! Tristo kosmatih! Tisto dekle misliš, ki je pred dvema dnevoma bilo tako nesramno, da je hotelo z menoj govoriti; … (Bernhard Shaw – O. Župančič, Sveta Ivana, 1928, 7) | ||
Tristo kosmatih, od kod pa ti. (J. Mlakar, IPS I, 220) | ||
Polona, kje so zastori, da te tristo kosmatih. (V. Levstik, Gadje gnezdo, 23) | ||
O, tristo kosmatih, pa še priznata. (S. Šali, Med ljudmi, 310) |
Izvor frazema | ||
Na izvor frazema tristo kosmatih nas napoti že citat E. Bojca, Pregovori, 233: Tristo kosmatih (– rogatih, – hudičev). Sestavini kosmatih, rogatih torej poosebljata hudiča po njegovih telesnih lastnostih – da je kosmat in ima rogove. Frazem tristo kosmatih je lahko nastal tudi po krajšanju iz sopomenskega frazema tristo [kosmatih] medvedov, v katerem je sestavina kosmatih fakultativna. Oba frazema dokazujeta, da so v govoru v medmetni rabi (ali kot kletvica) tri sestavine predolge. Števniška sestavina tristo pridaja frazemu pomen poudarjanja ali izjemnega čustvenega stanja. Najdemo jo tudi v hrvaškem ali srbskem od trista fela ‘vse mogoče’ (prim. sln. tisoč stvari), v sopomenskem nem. potztausend ‘tristo hudičev (kosmatih)’ pa je števnik tisoč, ki je tudi v hr. ali srb. od tisuću fela; od hiljadu fela ‘vse mogoče’. |