báti se za svôjo kóžo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| bati se za svoje življenje, biti prestrašen | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Zakaj nisi šel z nami? Se preveč bojiš za svojo kožo, kaj?« »Kajpa! Moja koža je še zelo cela; tvoja je pa razbita, da še za strojbo ne bo!« (Fran Detela, Svetloba in senca, NB) | |
| Čuvaj, ki je prej sam rekel, da ni nekaj trenutkov nič pazil, trdil je zdaj, ker se je za svojo kožo bal, da se ni niti za eno ped od kamna premaknil, temveč pred njegovimi odprtimi očrni je berača Tomaža s kamna zmanjkalo, nevidno, kakor megle zmanjka na soncu, samo še bolj hitro. A ljudje so verjeli in od straha križali se. (Josip Jurčič in Janko Kersnik, Rokovnjači, NB) | ||
| Vedno težja in težja je bila Tekmečeva glava, vendar je dobro vedel, da ga bodo kmalu prijeli ljudje pri duši za denar, in skrb ga je malo treznega držala. Bal se je pa bolj za svojo kožo, da se ne bi pobratila s kakovo ljudsko pestjo, kakor pa za pošteno in častno ime. (Josip Jurčič, Tihotapec, NB) | ||
| O, tudi soldi so imeli svojo vrednost, in še kakšno vrednost so imeli ti peklenski denarji! Toda bolj kakor zanje se je brat Krištof tresel za svojo kožo. Slišal je bil, kako se ti hudodelci ne boje ne Boga ne kuge; kako da ravnajo z ženskami, o tem je bilo moč le razmišljati, nikakor pa ne govoriti. (Milan Lipovec, Čubejska prigoda, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem bati se za svojo kožo temelji na sestavini koža, ki pars pro toto pomeni – prav tako glava – človek, človeško življenje. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | bát se o svou kůži |
| bát se o krk | ||
| fr. | craindre pour sa peau | |
| hr., srb. | brinuti za vlastitu kožu | |
| drhtati za vlastitu kožu | ||
| strahovati za vlastitu kožu | ||
| nem. | sich um die eigene Haut fürchten | |
| rus. | drožat‘ za svoju škuru | |
bíti krváv pod kóžo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| biti nagnjen k strastem, materialnim užitkom | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pater opat, vdovec sem, še krvav pod kožo, tudi grešen človek, kakor vsakdo; ali pokesal, spovedal sem se greha, kolikor ga je bilo, in pokoro sem storil zanj, veliko, strašno pokoro … (I. Zorec, Izgnani menihi, NB) | |
| Čisto drugače pa je delovala, prav tako sicer v kožuh in kučmo odeta, vendar po holivudskih in lasvegaških standardih dolgonoga, bujna in brhka diva, stegujoča se v taki pozi, da ji pozornosti zanesljivo ni mogel odreči nihče, ki je krvav pod kožo. (Tomo Križnar, Samotne poti, NB) | ||
| Za bolj populistično krilo leve kulture obstaja vsaj še ta možnost, da oživlja Prešerna s pomočjo »apokrifov« – ostankov njegovih gostilniško erotičnih verzov. Ti naj bodo dokaz, da ni samo dolgočasno eliten, ampak da je bil tudi on »krvav pod kožo«, demokratično tak kot vsi. (Delo, 29. jan. 2001, NB) | ||
| V drugem stavku Adagio sostenuto. Apassionato e con molto sentimento Beethoven pokaže, da je še kako krvav pod kožo, a tokrat ne več od zunanjih strasti, ampak od refleksij v duši. (Delo, 4. avg. 2004, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | biti krvav pod kožom |
| it. | avere il sangue nelle vene | |
| essere fatti di carne | ||
bíti v dôbri kóži pog.; pren., tudi nikal.
| Pomen | ||
| 1. čutiti se zdravega | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Najslabša varianta je, da vlada sama sebe sesuje, tako ali drugače – ampak tudi v tem primeru nihče ne vidi drugega mandatarja kot Drnovška. Se pravi, da je Drnovšek v dobri koži, v slabi koži je liberalna demokracija. (Delo, 27. feb. 1999, NB) | |
| 2. biti zdrav, v dobrem stanju | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Nisem v dobri koži … Žal mi je, da vendarle nisem šla s Tinetom v Frankfurt, malo ven iz tega našega histeričnega življenja … (Delo, 30. okt. 1999, NB) | |
| Drugi o tem niso tako trdno prepričani. Ne samo zaradi kmetijstva, tudi zaradi poljskega gospodarstva, ki še dolgo ne bo v dobri koži. (Delo, 15. dec. 2000, NB) | ||
bíti v kóži kóga ekspr.; pren., tudi nikal.
| Pomen | ||
| biti v položaju koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | » Naj je bil še tako natančen in točen, ni mogel preprečiti neizogibnih zamud, in že dvo ali tridnevna zakasnitev je bila dovolj, da je ogrozila uspeh potovanja. Če bi bil v njegovi koži, se ne bi pustil zvleči v tako pustolovščino. (Jules Verne, V osemdesetih dneh okoli sveta, NB) | |
| »Prav vse bodo naprtili temu ubožcu! Za nič na svetu ne bi hotela biti v njegovi koži, tale kamin je res ozek, vendar pa lahko kljub temu še malo pobrcam!« (Lewis Carroll, Aličine prigode v Čudežni deželi, NB) | ||
| »Kar nekajkrat sem pomislil, kako se počuti Justin. In bil sem izredno zadovoljen, da nisem v njegovi koži. Tudi meni se je že primerilo nekaj katastrofalnih porazov, občutki pa niso prav prijetni,« je razmišljal šesti nosilec … (Delo, 31. avg. 2002, NB) | ||
| »Pomaga v obrambi, popravlja napake v zvezni vrsti, povrhu pa mora še povezovati igro. Ko je v igri, je vsem lažje, nikakor pa ne bi bil rad v njegovi koži,« je vlogo enega ključnih mož slovenske reprezentance Aleša Čeha opisal kapetan izbrane vrste Zlatko Zahovič. (Delo, 23. mar. 1998, NB) | ||
| Nikoli namreč ne moremo popolnoma razumeti na smrt bolnega človeka, če nismo sami v njegovi koži. Zato, trdi naša sogovornica, je veliko bolj smiselno uporabiti stavek, kot je: »To mora biti težko za vas. (Viva, julij 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem biti v koži koga temelji na sestavini koža, ki pars pro toto predstavlja koga v njegovi telesni in duševni pojavnosti. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to be in so.‘s skin |
| to be in so.‘s shoes | ||
| češ. | být v něčí kůži | |
| fr. | être dans la peau de qn. | |
| hr., srb. | biti u čijoj koži | |
| naći se u čijoj koži | ||
| nem. | in jemandes Haut stecken | |
| rus. | pobyvat‘ v č‘ej škure | |
| vlezt‘ v č‘ju škuru | ||
bíti v slábi kóži pog.; pren.
| Pomen | ||
| 1. čutiti se bolnega, biti bolan | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Samo tisti, ki niso pretirano zapredeni v lastne težave, se znajo razveseliti komplimentov in jih sprejemati brez zavor. Obratno pa sprejema komplimente človek, ki je v slabi koži in zato o sebi misli slabo. (Delo, 12. jul. 2003, NB) | |
| 2. biti nerazpoložen, v slabem stanju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Odpovedala sem namreč nastopa v Otellu in Traviati. Priznati moram, da sem bila zaradi vseh napisanih grobosti kar v slabi koži glede forme. (Delo, 6. mar. 1999, NB) | |
| Njegov najljubši klub je »kraljevski« Real Madrid. Pred partijo, če je v slabi koži, posluša temačno glasbo. »Reperja Lila Jona. (Delo, 20. mar. 2010, NB) | ||
| Če bi vas zaprosila za vaše zgodbe, koliko takšnega bi prišlo k meni? Zato se vedno, ko ste v slabi koži tudi zato, ker doživljate kakšno od podobnih osebnih dram, ustavite, zadihajte, odlepite od zgodbe, namenite si umiritev, povezavo s srcem, kar koli, in potem umirjeni delujte. (Polet, julij – december 2007, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to be under the weather |
| nem. | sich in seiner Haut nicht wohl fühlen | |
dobíti kúrjo kóžo, gl. kurja koža.
dôbro se počútiti v svôji kóži pog.; pren., tudi nikal.
| Pomen | ||
| biti zadovoljen, počutiti se prijetno v svojem položaju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Objavljeni pa so tudi naslovi gledališč, plesnih šol, šol, ki prirejajo jezikovne tečaje, in študentskih servisov. Če se želiš počutiti dobro v svoji koži, moraš tudi svoj prosti čas preživljati prijetno … (Delo, 11. jun. 1998, NB) | |
| Samozavesten otrok je »cepljen« proti narkomaniji, prezgodnji nosečnosti, slabim ocenam, tako rekoč proti vsemu razen prehladu, je prepričevalo to gibanje. Starši in vzgojitelji, ki so vzeli to sporočilo zares, so naredili vse, da bi se otrok počutil dobro v svoji koži, ne glede na to, kako ga lomi. (Delo, 16. jul. 1998, NB) | ||
| Najprej mora človek zaživeti sam (torej odložite slušalko, če ste nameravali poklicati bivšega!). Samo če se dobro počutite v svoji koži, lahko sprejmete na ramena stres, ki ga skoraj neizogibno prinaša novo razmerje … (Viva, julij 2003, NB) | ||
| … človek je v glavnem zadovoljen z življenjem, tako kot ima običajno normalno telesno temperaturo ali krvni tlak. Za to skrbi nekakšen notranji sistem, ki zagotavlja, da se dobro počutimo v svoji koži. (Delo, 25. jul. 2002, NB) | ||
| Toliko je bil te dni star nemški gospodarski čudež in izvozni artikel številka ena Claudia Schiffer. V času, odkar trži svoj obraz in telo, se pravi od svojega 21. rojstnega dne, pa si je pridobila samozavest in je celo vesela, da ni več stara 21 let in ni več tako plaha kot takrat, ko se sploh ni počutila dobro v svoji koži. (Delo, 28. avg. 2000, NB) | ||
| Neznosno sem neprespan, primanjkljaj se nabira. Ne počutim se dobro v svoji koži in nestrpna otroka, Beti in Nada me morata počakati pred blokom. (Delo, 14. jun. 2003, NB) | ||
| Spoznal sem, da je treba v šoli najprej spremeniti odrasle, ker so učitelji, ki se ne počutijo dobro v svoji koži, bolj nagnjeni h kaznovanju, bolj so nepotrpežljivi do učencev, ne spodbujajo reševanja problemov … (Delo, 2. avg. 2003, NB) | ||
| Ampak pri njem nikoli ne veš, sploh pa je vedno obdan s kopico neuspelih umetnikov, ki mu nenehno dvorijo. Niti približno ne vem, kaj je storil z negativi, komu bi jih lahko pokazal, jih celo komentiral, ga kar slišim: poglej, to je moja bralka … nekam sramežljiva, ne počuti se najbolje v svoji koži, ampak kakšni lepi lasje, svilnati, prav zares, svilnati, povej, kakšna se ti zdi … (Delo, 1. avg. 2001, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | nem. | sich in seiner Haut wohl fühlen |
doživéti kàj na lástni kóži, gl. na lastni koži.
dragó prodáti svôjo kóžo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| braniti se z vsemi močmi, sredstvi | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Za svetovna prvaka je nauk iz tega polfinala več kot zgovoren: tekmeci bodo drago prodali svojo kožo. Sicer pa sta prav zato tudi prišla v München. (Delo, 3. jun. 2000, NB) | |
| V taboru McLaren-Mercedesa si sicer niso delali velikih utvar, da bi lahko preprečili Ferrariju zmago v konstruktorski razvrstitvi, so pa bili odločeni, da bodo drago prodali svojo kožo. Toda doživljali so udarec za udarcem. (Delo, 23. okt. 2000, NB) | ||
| Maribor se je pokazal v najlepši luči v tej sezoni. Drago smo prodali svojo kožo v evropskem tekmovanju. (Delo, 15. okt. 2001, NB) | ||
| Zvečer naj bi že opravili trening v dvorani poljskega hokejskega prvaka. Seveda je cilj jeseniškega moštva kar najdražje prodati svojo kožo in se v družbi tekmecev s Češke, Madžarske in Poljske potegovati za 1. mesto, saj le to vodi na mikaven polfinalni turnir, ki bo novembra v Bratislavi. (Delo, 19. okt. 2000, NB) | ||
| Mnenja o smiselnosti in učinkovitosti načina Miloševićevega nastopa pred tribunalom so deljena. Nekateri menijo, da tako ali tako nima kaj izgubiti in bo pač poskušal čim dražje prodati svojo kožo in politično vstati od mrtvih. (Delo, 1. sep. 2001, NB) | ||
| Načrt slovenske vrste je jasen; z zbrano obrambno igro kar najdražje prodati svojo kožo, se privaditi še za podoben ponedeljkov pekel z gostitelji Finci, nato pa v torek zvečer sneti skalp sosedom iz Avstrije in si tako že priboriti obstanek. (Delo, 26. apr. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem drago prodati svojo kožo temelji na predstavi, da je človeška koža – prav tako glava itd. – pars pro toto enaka kot človeško življenje, zato je njegovo prodajanje, izpostavljanje zelo tvegano, življenjsko nevarno. Če pa se kdo že znajde v takem položaju, se brani z vsemi močmi, sredstvi. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to sell one’s life dearly |
| češ. | draho prodat svou kůži | |
| neprodat svou kůži lacino | ||
| nedat svou kůži lacino | ||
| hr., srb. | prodati kožu što skuplje | |
| fr. | vendre chèrement sa peau | |
| it. | vender cara la propria pelle | |
| nem. | seine Haut teuer verkaufen | |
| seine Haut so teuer wie möglich verkaufen | ||
| rus. | dorogo prodat‘ svoju škuru | |
dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže ekspr.; primera, pogoj., tudi dajal.
| Pomen | ||
| zelo, močno se dreti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Rom se je na prireditvenem prostoru drl na vsa usta, menda je bilo slišati, kot da bi ga iz kože dajali, po policistovem opozorilu pa se je vendarle nekoliko umiril in umaknil nekam na rob. (Delo, 17. avg. 1999, NB) | |
| Vsakega otroka, ki ga je dosegel, je obdrgnil s snegom, da se je drl, kakor bi ga iz kože deval. (J. Jalen, Bobri/Sam, NB) | ||
| Vzel je torej vse udarce kot nekaj zasluženega, neobhodnega, in dasi je kričal, kakor bi ga iz kože drl, vendar ni čutil v srcu, da se mu godi kaka krivica. »Zaslužil si, sedaj pa trpi!« dejala mu je vest. (J. Kersnik, Rejenčeva osveta, NB) | ||
| Včeraj zjutraj je na koprsko policijsko upravo poklical domačin, ki je hodil po Kidričevi ulici in iz nekdanje bančne poslovne stavbe slišal presunljive moške krike – kot bi koga dajali iz kože oziroma ga utapljali. (Delo, 8. jul. 1999, NB) | ||
| Kot bi mu ledeni prsti vlekli drob iz trebuha … Nekje je nekdo zverinsko vpil, kot bi ga dajali iz kože. (Damijan Šinigoj, Neizstreljeni naboj, NB) | ||
| Pastir se je drl, kakor da bi ga kdo deval iz kože in se naposled zrušil. (Ivan Potrč, Kočarji in druge povesti, Kopači, 1946, 41) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primerjalni frazem kot bi dajali koga iz kože z glagolskimi sestavinami dreti se, kričati, vpiti ipd. se uporablja v pogojnem naklonu in večinoma v množini. Temelji na primerjavi z oglašanjem navadno domačih živali, ki jih koljejo oziroma dajejo iz kože, tj. odirajo. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | plače netko kao da mu kožu deru |
| nem. | schreien wie am Spie | |
| ßschreien, als würde man die Haut abgezogen bekommen | ||
| schreien, als würde ihm das Fell über die Ohren gezogen | ||
držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], gl. klop.
iméti debélo kóžo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| neprizadeto prenašati žalitve, namigovanja | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Odvetnik, ki si je z lepimi govori in dobrodelnim obnašanjem krepko utiral pot do narodnega voditelja, je poškrlatel v lice in besen planil pokonci. Imel je sicer precej debelo kožo, toda s težavo prikrivanega muzanja tržanov ni mogel prenesti. (G. Šilih, Beli dvor, NB) | |
| Avstralci so namreč taki nepoboljšljivi nosorogi. Tako debelo kožo imajo, da se jih nič občutljivega ne dotakne. (Tomo Križnar, O iskanju ljubezni, NB) | ||
| Ni ga poklica, ki bi človeka spravljal v večjo zadrego. Nenehno se moraš spopadati z odporom, imeti moraš debelo kožo kakor nosorog. (Delo, 5. jun. 2001, NB) | ||
| Vsak politik mora imeti tri stvari: debelo kožo, dober želodec in čisto vest. (Delo, 12. maja 1998, NB) | ||
| Moram priznati, da so me sprva taki napadi zelo prizadeli, zdaj pa sem jih že navajena. Resda me še zbodejo, ampak imam že bolj debelo kožo. (Delo, 15. jan. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti debelo kože je nastal po predstavi, da debela koža varuje koga pred resničnimi fizičnimi dražljaji, npr. v živalskem svetu zlasti koža slonov, nosorogov ipd. (gl. imeti slonjo kožo), preneseno na ljudi pa je debela koža predvsem prispodoba neobčutljivosti na žalitve, nevljudnost, napadanje, psihično nasilje sploh. Podobno bi lahko rekli za frazem imeti trdo kožo. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to have a thick skin |
| češ. | mít hroší kůži | |
| fr. | avoir la peau dure | |
| hr., srb. | imati debelu kožu | |
| it. | avere la pelle dura | |
| essere coriaceo | ||
| nem. | eine dicke Haut haben | |
| ein dickes Fell haben | ||
| rus. | byt‘ tolstokožim [kak begemot] | |
iméti kóžo debélo kot slòn, gl. slon.
iméti kúrjo kóžo, gl. kurja koža.
iméti slônjo kóžo, gl. imeti slonovo kožo.
iméti slônovo kóžo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| neprizadeto prenašati žalitve, namigovanja; biti žaljivo nevljuden | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Treba je imeti tudi nekaj drugih darov, kot npr. slonovo kožo, utrjene komolce pa zveze in poznanstva z ljudmi, ki so si z uporabo takšnih naravnih darov že »vun pomagali«. (Pavliha 1965, št. 29, 2) | |
| Sedaj je še huje tudi to, da ni možnosti niti za pritožbe, če se delodajalec ne obnaša do delojemalca po nekih pravilih, ker sploh ni več ne razloga ne navade, da bi bil delodajalec občutljiv na nepravilnosti v delovnem razmerju. Delavec mora imeti slonjo kožo. (Delo, 7. jun. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. imeti kožo debelo kot slon. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | nem. | eine Elefantenhaut haben |
iméti tŕdo kóžo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| neprizadeto prenašati žalitve, namigovanja; biti žaljivo nevljuden | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Davkar si ni mogel več pomagati; hudomušnemu sosedu je vrgel debelo psovko v uho, da jo je slišal samo ta, a mož-doktor je imel trdo kožo in se ni menil za take malenkosti. (J. Kersnik, Jara gospoda, NB) | |
| Hvala za skrb, ampak imamo trdo kožo in smo vajeni non-stop prikazov urbanega nasilja. (Delo, 9. jan. 2002, NB) | ||
| Morajo imeti dober študijski rezultat? Morajo imeti trdo kožo ali pa so lahko mehke narave? Odvetništvo zahteva čisto posebne osebnostne lastnosti. (Delo, 7. dec. 2002, NB) | ||
| Delal je med begunci v gvatemalskih taboriščih in v centru za epidemijo aidsa v San Franciscu, kjer je hiralo na tisoče ljudi. Da nas skuša Benigni nasmejati v osrčju holokavsta, tragedije, ki je v bližnji preteklosti še najbolj tabuizirana in za posmeh neprimerna tematika, nas sploh ne moti; imamo trdo kožo, namazani smo z vsemi žavbami, predvsem pa Benigni ni ne prvi ne zadnji, ki si je drznil združevati nezdružljivo. (Delo, 22. jan. 1999, NB) | ||
| A namesto da bi dobil trdo kožo, se je razvil v specialista za sočutje v najtežjih trenutkih življenja. (Delo, 31. maja 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. imeti debelo kožo. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | mít tvrdou kůži |
| fr. | avoir la peau dure | |
| hr., srb. | imati tvrdu kožu | |
izkúsiti kàj na lástni kóži, gl. na lastni koži.
kómu je kàj písano na kóžo publ.; pren.
| Pomen | ||
| komu kaj zelo ustreza | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Vse je kazalo na nov uspeh Finke. Razmočeni sneg ji je namreč pisan na kožo, v takšnih razmerah še posebej rada tekmuje. (Delo, 11. dec. 2000, NB) | |
| Na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj smo najprej slišali, da predlog ni ustrezen, ker je preveč pisan na kožo naftnim podjetjem. (Delo, 11. feb. 2000, NB) | ||
| Za dokončno oblikovanje kandidatnih list je treba izpolniti še en osnovni pogoj: vsak kandidat mora dati soglasje, ki je nepreklicno, kar pomeni, da kandidature ni mogoče preklicati. Opisani način kandidiranja je pisan na kožo parlamentarnim strankam. (Delo, 10. avg. 2000, NB) | ||
| Določenim organizacijam je bil razvoj dogodkov pisan na kožo, druge so postajale anahronizem. (Delo, 6. okt. 2001, NB) | ||
| Za Bedanca in Kosobrina se zdi, da precejšen del svojega videza dolgujeta filmskim upodobitvam, Rožle pa je ilustratorju verjetno še najbolj pisan na kožo, zato je tudi najbolj »čohast«. (Delo, 21. dec. 2001, NB) | ||
| V marini vas na lenobnem sončenju prijazno sprejmejo tudi tamkajšnji tjulnji in mroži, kar pojasnjuje, zakaj ogromni zaliv pred mestom ni najbolj pisan na kožo kopalcem. (Delo, 4. dec. 2002, NB) | ||
| Tako je navadno jahanje prineslo izziv in navdušenje, ko je ugotovila, da ji je konj pisan na kožo. (Sonja Koranter, Golobji vodnjak, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | biti kao stvoren za koga, za što |
| nem. | jmdm. [wie]auf dem Leib geschnitten sein | |
kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, gl. dreti se, kot bi dajali koga iz kože.
kúrja kóža nar.; tudi pren.
| Pomen | ||
| kurja polt | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ne prenašam ljudi. In potem še buljijo vate. Glej, kar kurjo kožo imam! Neumni ljudje me dušijo. (Ona – priloga Dela, januar–julij 2007, NB) | |
| Saj me ne motijo aparature. Ne, plaši me samo kult okoli tega, ta ideja iz centrale Microsofta ali Applea ali že od kod iz Silicijeve doline mi povzroča kurjo kožo, to sporočilo, ki ti iz vseh revij kriči: če nimaš e-maila, če kar naprej ne deskaš po internetu, potem si večno včerajšnji. (Delo, 23. okt. 1999, NB) | ||
| Že kot otrok sem užival, če je nekdo risal. Dobil sem kurjo kožo, tisto pozitivno. Tako me je vznemirjalo tisto nastajanje. (TVS – Odpti kop – Velika imena malega ekrana: Rajko Ranfl, 1. avg. 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. kurja polt. | ||
móker do kóže ekspr.; pren., navadno v povedni rabi
| Pomen | ||
| zelo moker | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zasvetilo se je in zabobnelo tja gor v nebo. V hipu je bil moker do kože. (D. Jančar, Posmehljivo poželenje, NB) | |
| Ko je bil ta za župana, je prišel v Butale sam presvetli car in so ga Butale slovesno sprejele z novo brizgalnico. Brizgalnica se je imenitno obnesla, vsi so bili do kože mokri, car in njegovi ministri, strežaji in lakaji. (F. Milčinski, Butalci, NB) | ||
| Leta 1941 je imel šele 17 let, ko so ga z družino in številnimi drugimi Judi iz Vinkovcev poslali v Jasenovac. V svojih spominih je zapisal: »Lačen, žejen, moker do kože, pretepen, utrujen in v nenehnem strahu.« (Delo, 13. dec. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem moker do kože temelji na predstavi, da je kdo tako moker, da je mokrota prišla skozi vsa oblačila do njegove kože. Enako velja za sopomenski frazem premočen do kože. Med starejšimi slovarji omenja primero J. Glonar (SSJ, 215) pri iztočnici moker: moker do kože, kakor miš. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | soaked to the skin |
| češ. | mokrý na kůži | |
| promoklý na kůži | ||
| fr. | être trempé jusqu’aux os | |
| hr., srb. | mokar do [gole] kože | |
| nem. | bis auf die Haut durchnässt sein | |
na lástni kóži ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| na sebi, sam | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Še ni dolgo tega, ko sem na lastni koži občutil zmerjanje slepega ideološkega sledništva, da ne uporabim hujše besede, ki je našlo dovolj demagoških argumentov, da me je vztrajno razglašalo za strašnega nacionalista … (D. Jančar, Sproti – eseji in članki, NB) | |
| Kot je bilo pričakovati, je bilo letošnje praznovanje novega leta nadvse bučno, kar s(m)o na lastni koži občutili mnogi. (Delo, 5. jan. 2000, NB) | ||
| Ker pa je bilo lastninjenje družbenih stanovanj »posel stoletja« le za nekatere, lahko negativne posledice na lastni koži najbolj občutijo mladi brez bogatih staršev. (Delo, 29. apr. 2000, NB) | ||
| Predhodniki sedanjih voditeljev so na lastni koži občutili vojno in pomanjkanje, zato jih je priganjala neustavljiva želja zgraditi in zavarovati celino. (Delo, 15. dec. 2000, NB) | ||
| Ob nedavni javni polemiki s predstavniki zdravniške cehovske organizacije sem prvič na lastni koži občutil, kako neprijetna je lahko vzvišenost zdravnikov, če ti nastopajo s stališča nedotakljivosti. (Delo, 26. apr. 2002, NB) | ||
| Vedele so povedati tudi o volkovih in drugih divjih zvereh, ki so ponoči in v temnih gozdovih lomastili naokrog in strašili Bukovce. Kakšna je bila resnica, Žvirca ne bi rad izkusil na lastni koži. (M. Stanonik, Teorija slovstvene kulture, NB) | ||
| Capablanca je prvi na lastni koži izkusil vse težave neomejenega dvoboja in ga tudi prvi ostro kritiziral. (Delo, 7. maja 2004, NB) | ||
| In zdi se mi zdravilno za intelektualca, če se lahko na lastni koži prepriča, kako težko je »demokraciji, kjer brez strahu različno mislimo in hočemo« uspeti s tem, kar misli, da je prav. (Delo, 22. jan. 2000, NB) | ||
| Trojica ljubljanskih judoistov se je na lastni koži prepričala, da pariški turnir upravičeno slovi kot najtežji v svetovnem pokalu A. (Delo, 15. feb. 1999, NB) | ||
| Zelo pomembno je, da so popotniki s temi dejstvi seznanjeni, čeprav si vsakdo želi, da bi potovanje potekalo nemoteno in da pravilnosti omenjenih navedb nikoli ne bi morali preizkusiti na lastni koži. (Delo, 4. sep. 2002, NB) | ||
| Vodja delegacije PACE je Moskvi svetoval, naj novinarju Andreju Babickemu, ki je na lastni koži doživel grozote ruskih filtracijskih taborišč v Čečeniji (Černokozovo), dovolijo pot na aprilsko zasedanje PACE v Strasbourg. (Delo, 4. mar. 2000, NB) | ||
| Modri angel je bila v resnici ženska s trdnimi načeli, ki jim je bila zvesta vse življenje in zaradi katerih se v času nacizma ni hotela vrniti v Nemčijo. Doslednost je zahtevala tudi od vnuka, ki je na lastni koži doživel njeno trdo nemško vzgojo. (Delo, 13. feb. 2002, NB) | ||
| Kljub temu pa posamezne države seveda uveljavljajo svoje nacionalne interese. Slovenija bo skupaj z drugimi kandidatkami v naslednjih mesecih pri pogajanjih o finančnih vprašanjih to doživela na lastni koži. (Delo, 19. okt. 2002, NB) | ||
| … z izjemnim odobravanjem in olajšanjem pa se oglašajo tudi tisti Nemci, ki so Pinochetovo diktaturo doživeli na lastni koži in so diktatorja zaradi prestanega mučenja že tožili. (Delo, 27. nov. 1998, NB) | ||
| Človeku, ki je štiri leta poveljeval vojski v Afganistanu in vse to doživel na lastni koži, je vse jasno in ga ni treba posebej prepričevati. (Delo, 20. jul. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| V frazemu na lastni koži sestavina koža po načelu pars pro toto pomeni človeka kot takega. Ta je v sestavu frazemov z glagolskimi sestavinami občutiti, izkusiti, prepričati se, preizkusiti, doživeti. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | pocítit na vlastní kůži |
| cítit na vlastní kůži | ||
| zakusit na vlastní kůži | ||
| zkusit na vlastní kůži | ||
| hr., srb. | osjetiti na svojoj koži | |
| osjetiti na vlastitoj koži | ||
| iskusiti na svojoj koži | ||
| iskusiti na vlastitoj koži | ||
| nem. | am eigenen Leib erfahren/spüren | |
| rus. | ispytat’ čto na sebe | |
| ispytat’ čto na sobstvennoj škure | ||
ne bíti v dôbri kóži, gl. biti v dobri koži.
ne môči iz kóže kóga ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| ne moči ravnati drugače, kot je kdo usposobljen | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Haron, kaj nikoli ne moreš iz kože programerja? Narediti nekaj mimo programa? (Miha Remec, Iksia ali slovo živostrojnega človeka, NB) | |
| Z delavci vred nas je kar množica. Fičo kot vodja celotnega projekta skrbi za nemoten potek in ustrezen tempo dela, komunicira z nadzornimi organi in finančnimi službami, ob tem pa seveda ne more iz kože terenskega arheologa in konzervatorja in preostali čas pomaga pri vodenju strokovnega dela. (Delo, 22. jul. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| V frazemu ne moči iz kože koga je sestavina koža prispodoba po načelu pars pro toto za človekovo bistvo, ki vkaluplja in zamejuje njegovo življenje. | ||
ne môči iz [svôje] kóže ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| ne moči ravnati drugače, kot je kdo navajen | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Cipollini tudi v Genovi ne more iz kože. Po mestu velikih ladij paradira z novim bentleyjem, vrednim 170.000 evrov. (Delo, 8. maja 2004, NB) | |
| Ti, Lovrek, velikodušno pozabljaš … Če bi šlo po mojem, bi ne smel plačati niti vinarja, ali glej, moj oče ne more iz svoje kože … (Gustav Šilih, Beli dvor, NB) | ||
| Kakor da bi bila vsa politika to, ali je Miha pred Luko ali Luka pred Miho. Ne morem pa iz svoje kože. Morda nimam osnovnega posluha za politično pomembnost dogajanja. (Miha Remec, Mana, NB) | ||
| Prebežniki, ki se znajdejo pri nas, zlasti tisti iz nekdanjih republik nekdanje skupne države, si hitro najdejo prijatelje in znance, če že ne celo sorodnikov. Večina ilegalcev si sicer ne upa »izzivati« policije, ker ima že brez nje dovolj skrbi in težav, nekateri pa ne morejo iz svoje kože in hitro uprizorijo kako tatinsko. (Delo, 29. maja 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. ne moči iz kože koga. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | ne moći [pobjeći] iz svoje kože |
| it. | non poter cambiare pelle | |
| non poter cambiare radicalmente | ||
| nem. | nicht aus seiner Haut [heraus]können | |
| nicht über seinen eigenen Schatten springen können | ||
ne počútiti se dôbro v svôji kóži, gl. dobro se počutiti v svoji koži.
ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, gl. dobro se počutiti v svoji koži.
nosíti svôjo kóžo napródaj pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| izpostavljati se smrtnim nevarnostim | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | O varnem delu prostovoljcev, ki že tako ali tako za druge nosijo svojo kožo naprodaj v različnih nesrečah in požarih, za sedaj v radenski občini torej ni mogoče govoriti. Se bo to v naslednjih letih spremenilo? (Delo, 5. jan. 2005, NB) | |
| Ljudje, ki so jim gasilci tako ali drugače pomagali, so možem, ki pri gašenju dostikrat nosijo tudi svojo kožo naprodaj, vedno globoko hvaležni, vendar se najdejo tudi izjeme. (Delo, 24. avg. 2001, NB) | ||
| Poznali smo, seveda ne zelo natančno, tudi zelo redke drugačne zgodbe. Slišali smo za ljudi, ki so želeli zrušiti ta sistem od zunaj in so pri tem nosili kožo naprodaj. (Delo, 24. feb. 2001, NB) | ||
| »V tem, ko smo nosili svojo kožo na semenj za cerkev,« je nadaljeval Juri, »v tem, ko smo se v prid cerkve vojskovali v sveti deželi, ko smo prelivali pogansko kri, se borili za obrambo cerkvenih privilegijev, v tem je cerkev spletla strahovito vrv, ki jo je vrgla nam vsem okrog vratu.« (Miroslav Malovrh, Na devinski skali, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem nositi svojo kožo naprodaj izhaja iz dejstva, da so nekdaj živalske kože uporabljali ne samo kot tržno blago, ampak tudi kot plačilno sredstvo. Človeška koža – prav tako glava itd. – je pars pro toto enaka kot človeško življenje, zato je njegovo prodajanje, izpostavljanje zelo tvegano, življenjsko nevarno. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to stick one‘s neck out |
| to risk one‘s skin | ||
| češ. | nosit svou kůži na trh | |
| hr., srb. | nositi [svoju] kožu na pazar | |
| iznijeti [svoju] kožu na pazar | ||
| fr. | risquer sa peau | |
| it. | rischiare la pelle | |
| rischiare la vita | ||
| nem. | für jmdn., für etwas seine Haut zu Markte tragen | |
| rus. | riskovat‘ svoej škuroj | |
| riskovat‘ sobsvennoj škuroj | ||
občútiti kàj na lástni kóži, gl. na lastni koži.
odnêsti célo kóžo pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| 1. priti nepoškodovan, živ iz pretepa, nesreče, nevarnosti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ostati s trgovci, ostati do jutra, to je navsezadnje najbolj zanesljiv način, da iz te zmešane vasi, v katero ga je kdo ve kateri peklenšček posadil prav sredi tega norega, zmedenega dne, odnese celo kožo in cele kosti. (D. Jančar, Galjot, NB) | |
| Nekateri preživijo, čeprav nekateri tudi ne! Tale pod njim jo je skupil, on pa bo morda odnesel celo kožo. (Damijan Šinigoj, Neizstreljeni naboj, NB) | ||
| Nesreča ni bila povsem nedolžna, čeprav nihče od potnikov na dvojki ni bil ranjen in tudi voznika sta odnesla celo kožo. (Delo, 25. sep. 2003, NB) | ||
| 2. ostati na položaju, ne biti poražen | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Petdesetletnik je zdaj zgrmel v najhujšo krizo svojega mandata. Morda bo žrtvoval svojo sivo eminenco, komunikatorja Alastairja Campbella, da bi sam odnesel celo kožo. (Delo, 22. jul. 2003, NB) | |
| Madridski konservativni dnevnik ABC pravi, da je »vlada odnesla celo kožo, toda predvsem s podporo volivcev ljudske stranke, ki so se uprli skušnjavi, da bi jo kaznovali«. (Delo, 22. feb. 2005, NB) | ||
| Za Microsoft pa NET ni bil edini vrhunec leta. Za podjetje je brez dvoma ključnega pomena konec sodnega procesa, v katerem je odneslo bolj ali manj celo kožo in je iz njega izšlo pravzaprav kot zmagovalec, čeprav ga je sodišče spoznalo za krivega. (Monitor, feb. 2003, NB) | ||
| Poznavalci razmer v podjetju vedo povedati, da so se zadnji dve leti po poslovnih prostorih »sprehajali« odvetniki, razne inšpekcije in policija, solastnika med seboj zaradi očitkov v zvezi z 90-milijonskim poslom in obtožbami očitno nista delovala v prid podjetju, nenazadnje je najkrajšo potegnil Mekinda, Vovk kot finančni direktor pa je odnesel celo kožo. (Delo, 13. maja 2002, NB) | ||
| Potem ko je Martin Havlat s svojim tretjim golom na derbiju najuspešnejših ekip obeh konferenc lige NHL v 32. minuti popeljal svoje moštvo Ottawo Senators v vodstvo s 3 : 2, je le redko kdo v dvorani American Airlines verjel, da bodo hokejisti moštva Dallas Stars odnesli celo kožo. (Delo, 29. jan. 2003, NB) | ||
| Zato se nam je poznala utrujenost, pa tudi Triglav nas je presenetil z dobro in bojevito igro. Lahko smo srečni, da smo odnesli celo kožo. (Delo, 18. mar. 2002, NB) | ||
| Tekma je bila zelo težka. Prvič v sezoni smo nastopili v vlogi favorita in uspelo nam je ohraniti celo kožo. Nogometne lepote je bilo bolj malo, vendar zmagi se pač ne gleda v zobe. (Delo, 13. sep. 1999, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | izvući cijelu kožu |
| izvući čitavu kožu | ||
| iznijeti čitavu kožu | ||
| nem. | mit heiler Haut davonkommen | |
odnêsti zdrávo kóžo pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| priti nepoškodovan, živ iz nevarnosti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | To so sami zapeljani nesrečneži. Pravi in resnični krivci so odnesli zdravo kožo, sedijo na gorkem in uživajo sad svojega bednega dela. (C. Kosmač, Zločin Bernarda Tula, NB) | |
| Iz stanovanja se je namreč vil drug rov. Po tem nam jo je bil jazbec popihal in odnesel zdravo kožo. (F. S. Finžgar, Iz mladih dni, Zgodbe o živalih, NB) | ||
| Nekega dne pa je drhal vdrla v delavnico in vse polomila. Izumitelj je komaj odnesel zdravo kožo. (Delo, 9. jul. 2001, NB) | ||
| Nemci so ga iz Maribora z družino junija 1941 izgnali v Srbijo, kjer je bil proti koncu vojne mobiliziran v partizane in poslan na sremsko fronto. Da je odnesel zdravo kožo, se ima zahvaliti znancu, ki ga je poklical v zaledni štab kot pismenega človeka. (Delo, 19. feb. 2005, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to come out unscathed |
| češ. | dostat se z něčeho se zdravou kůži | |
| vyjít se z něčeho se zdravou kůži | ||
| fr. | en sortir sain et sauf | |
| hr., srb. | izvući zdravu kožu | |
| it. | salvare la pelle | |
| salvare la pellaccia | ||
| nem. | mit heiler Haut davonkommen | |
| rus. | vyjti suhim iz vody | |
oskúbsti kóga do kóže ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| vzeti komu vse | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kdo je potemtakem tem prebežnikom resnični sovražnik? Ali tisti, ki zahtevamo, da se to vprašanje uskladi z zakonom, ali tisti, ki te ljudi oskubijo do kože? (Delo, 24. feb. 2001, NB) | |
| Med glavnimi razlogi Shellovega umika s hrvaškega trga navajajo zapletene postopke pri pridobivanju dovoljenj, previsoke stroške za komunalno ureditev zemljišč, s katerimi v marsikateri občini poskušajo tujega vlagatelja oskubsti do kože, in ne nazadnje – državno zaščito monopolnega podjetja Ina. (Delo, 1. jun. 1999, NB) | ||
| Taksist, ki ga čisto po naključju srečaš kar dvakrat, ti ob drugem srečanju skrajno resno pove, da je bilo lahko in lepo, ko je plačal, kar je bilo treba plačati: bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega, naši stvari pa, kar ji pripada. Zdaj ga oropajo in ogulijo do kože kar tako, navadni pridaniči. (Delo, 3. mar. 2001, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | oguliti koga do [gole] kože |
| opljačkati koga do [gole] kože | ||
preizkúsiti kàj na lástni kóži, gl. na lastni koži.
premóčen do kóže ekspr.; navadno v povedni rabi
| Pomen | ||
| zelo moker | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Orožnika sta se kmalu vrnila in se ustavila pri nas. Bila sta premočena do kože, a tudi znotraj nista bila več suha, kajti od njiju je krepko zaudarjalo po žganju. (C. Kosmač, Pomladni dan, NB) | |
| Brata sta ob takih pripombah samo skomigala z rameni. Bila sta premočena do kože, hkrati pa se jima je že po pičle pol ure pobiranja slame nabralo na obrazu toliko prahu, da sta bila videti kakor klovna v cirkusu. (Ignac Sivec, Kruh ponoči spi, NB) | ||
| Ni je bilo, dokler smo se spuščali kakšnih 700 metrov po dolini proti Okrešlju, ko pa smo prišli že na varno, se je ulilo kot iz škafa. Vsi, ki so prihajali za nami iz Kamniške Bistrice ali z jezerske strani, so bili premočeni do kože. (Delo, 26. okt. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. moker do kože. | ||
premočíti do kóže ekspr.; prisl. zv.
| Pomen | ||
| zelo zmočiti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Takrat se je izplačala moja opreznost in razpel sem široki rdeči dežnik, da je bilo strehe obema dovolj. Pod to streho sva tičala, ali prestopiti se nisva mogla, ker bi naju bila ploha zdajci premočila do kože. (I. Tavčar, V Zali, NB) | |
| Dežnika gori ne moremo rabiti. Ali se ne bojite prehlaje, če vas triglavska ploha premoči do kože?« »Grmenja se veselim že naprej. (J. Mencinger, Moja hoja na Triglav, NB) | ||
| »Danes ga le vzemi. Do kože bi te premočilo, saj vidiš, kako lije.« Porinem ji dežnik v roko in jo potisnem skozi vrata. (Zofka Kvedrova, Veliki in mali ljudje, NB) | ||
| Marko je opral jarce, katere mu je bil zjutraj Tevž splašil v močilo. Zajel je vodo v cokle in se je na več krajih do kože zmočil. (J. Jalen, Ovčar Marko, NB) | ||
prepričati se na lástni kóži, gl. na lastni koži.
reševáti svôjo kóžo, gl. rešiti svojo kožo.
rešiti svôjo kóžo ekspr.; pren., nedov. reševati
| Pomen | ||
| rešiti svoje življenje; obraniti se koga, česa | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Mož, ki je še pred nekaj tedni – do pomilostitve – sedel v moskovskem zaporu (zaradi poneverbe pet milijonov dolarjev proračunskega denarja, namenjenega za obnovo Čečenije), je s svojimi možmi vkorakal v rojstno vas Gehi. Tam so po njem udarili Čečeni, tako da je komajda rešil svojo kožo. (Delo, 4. dec. 1999, NB) | |
| Arnaud Clement je sicer za Agassija že od nekdaj prava nočna mora. Francoz je bil lani v 2. kolu Roland Garrosa le dve točki oddaljen od zmage nad slavnejšim tekmecem, a je Agassi še uspel rešiti svojo kožo. (Delo, 2. sep. 2000, NB) | ||
| Lepo je zastavil z nekdanjim mladinskim svetovnim prvakom Miladinovićem, a ni vzdržal. Po težji napaki se je položaj obrnil, toda naš mednarodni mojster je vseeno rešil svojo kožo. (Delo, 15. jun. 2001, NB) | ||
| Za vse, ki vidijo pod plašč domačega finančno-kmetijskega dogajanja in stojijo na realnih tleh, je ministrovo početje obupni poskus, da bi rešil svojo kožo in položaj v vladi. (Delo, 21. mar. 2002, NB) | ||
| … Magdalenko so raztovarjali in natovarjali, tovorna živina, ne pa sveti popotniki, a most se posreči, deblo je dobro za prehod, vozove pustijo, konje bodo poiskali, ko se neurje unese, vse bodo spravili v red, zdaj je treba reševati svojo kožo, ubogo življenje na tem svetu, ki nima niti toliko časa, da bi opravilo obračun, kesanje in pokoro za oni svet. (D. Jančar, Katarina, pav in jezuit, NB) | ||
| Edina, ki se ne bo samostojno potegovala za naklonjenost volivcev, je Demokratska stranka Zorana Đinđića: v okviru DOS bodo poskušali reševati svojo kožo in kožo manjših strank. (Delo, 10. jun. 2002, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to save one‘s skin |
| to save one‘s neck | ||
| češ. | chránit svou kůži | |
| fr. | sauver sa peau | |
| hr., srb. | spasiti [golu] kožu | |
| nem. | seine [eigene] Haut retten | |
| sich seiner Haut erwehren | ||
| rus. | bereč‘ svoju škuru | |
s kóžo in kostmí ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| popolnoma, v celoti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zaletelo se ji je in kapuca ji je zdrknila precej globoko na čelo. »Uničimo jih, s kožo in kostmi. (I. Cankar, Čisto navadna stvar, NB) | |
| »Tudi ti pripelji pričo s seboj. Če ne prideš, te bom snedel s kožo in kostmi vred!« Žalostno jo je mahnil pes proti domu, iz oči so mu tekle grenke solze … (Slovenske pravljice, NB) | ||
| Toda do sedaj večjih težav s kosmatinci niso imeli: »Vsako leto so nam izginile po dve, tri ovce, ki jih je – vsaj tako so kazale sledi – požrl medved, še večja nevarnost pa so divji prašiči, ki pojedo jagnje s kožo in kostmi vred.« (Delo, 4. jun. 2002, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | nem. | mit Haut und Haar[en] |
sáma kóst in kóža je kóga, gl. kost.
skočíti iz kóže ekspr.; pren., s pogoj. z da
| Pomen | ||
| biti zelo razburjen, iz sebe | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ob količkaj gorkejšem vremenu bi bil skočil iz kože! Njej pa se je videl ves položaj popolnoma pravilen, kakor da sploh drugačen ne bi mogel biti. (F. Milčinski, Igračke, NB) | |
| Saj je, da bi človek iz kože skočil, tudi če se mu še nič ne meša! Kakšna punca, tako brihtna, tako čedna, pa ti jo zruši taka baraba, takle pritepenec! (G. Jakopin, Slovo od deklištva, NB) | ||
| »Če bi mogel, bi skočil iz kože,« je potarnal največji zamudnik Dmitar Polovina. (Delo, 27. jan. 2004, NB) | ||
| Ti mi pa greš še coprnico izpustiti! To bi moral vendar človek iz kože skočiti! (J. Jurčič, Veronika Deseniška/tragedija v petih dejanjih, NB) | ||
| Beograd je naš, Split je naš, četrta armada se bliža Reki, Rusi v Prekmurju – a ti? Iz kože bi skočil! … (C. Kosmač, Na svoji zemlji/Scenarij za film 1949, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | iskočiti iz kože |
| izaći iz kože | ||
| izletjeti iz kože | ||
| iskakati iz kože | ||
| nem. | aus der Haut fahren | |
slabó se počútiti v svôji kóži pog.; pren.
| Pomen | ||
| biti nezadovoljen, ne počutiti se prijetno v svojem položaju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Le opazovati ga je treba, kako v Čudnem paru z vnetjem čelne votline spravlja ob pamet svojega večnega partnerja Walterja Matthaua. Pri skoraj nobenem drugem človeku, ki se tako slabo počuti v svoji koži, se kot gledalci nismo počutili tako dobro. (Delo, 7. jul. 2001, NB) | |
| Če bi bil direktor slovenskega tobačnega muzeja, bi se zadnja leta – po sprejetju slovitega protikadilskega zakona – v svoji koži verjetno slabo počutil, toda avstrijski kadilski zakon ni tako strog kot slovenski. (Delo, 25. sep. 1999, NB) | ||
| S tema predikatoma lahko kar primerno označimo stanje duha v slovenskem zdravstvu. Zlasti v tistem spektru, ki narekuje in načrtuje delovanje kolosa; ta pa se v svoji koži počuti najslabše, kadar mu kdo želi pomagati s hitrimi, prenagljenimi ali ne dovolj premišljenimi potezami. (Delo, 15. okt. 2003, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to feel out of sorts |
| češ. | necítit se ve své kůži | |
| fr. | ne pas être dans son assiette | |
| nem. | sich in seiner Haut nicht wohl fühlen | |
| rus. | byt‘ ne v svoej tarelke | |
trésti se za svôjo kóžo, gl. bati se za svojo kožo.
vólk v óvčji kóži, gl. volk.
vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, gl. dreti se, kot bi dajali koga iz kože.
zlésti pod kóžo [kómu] ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| zelo ganiti (koga), prikupiti se; dotakniti se notranjosti (koga) | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | … šment, kako mi je v nekaj tednih ta fant zlezel pod kožo, zdaj se že sam pri sebi pogovarjam z njim! Če danes ne pride, mu prispodobo povem jutri ali prihodnji teden, magari med potjo na Nanos … (Marko Uršič, Štirje letni časi, Pomlad, NB) | |
| Namesto da bi se na odru kazal nepremagljivega, razkriva svojo ranljivost in občutljivost. S svojo nežnostjo je zlezel pod kožo tudi glasbenim kritikom in glasbene revije so ga začele uvrščati med najobetavnejše mlade avtorje. (Delo, 18. sep. 2001, NB) | ||
| Ležerni Dalmatinec je s svojo fantastično življenjsko-teniško zgodbo zlezel pod kožo tudi gospodom iz wimbledonskega komiteja, ki nikoli ne odstopajo od stoletne tradicije in tisočerih pravil. Tokrat so zanj naredili izjemo in prvič v zgodovini spored uvodnega dne začeli z dvema moškima partijama. (Delo, 23. jun. 2004, NB) | ||
| Tako mi je preostal le še judo in ker je imel JK Bežigrad klubske prostore blizu mojega doma, je bila izbira toliko lažja. Zelo hitro mi je judo zlezel pod kožo, saj je zelo koristen pri samoobrambi. (Delo, 20. maja 2002, NB) | ||
| Če ne želite pretirano zapravljati denarja, si naložite vsaj najboljše heke in AvantGo, druge programe (vse opisane lahko preskušate nekaj dni) pa si oglejte. Ni vrag, da bi vam kateri ne zlezel pod kožo. (Monitor, maj 1999, NB) | ||
| Reprezentanca je bila zrela za boljši dosežek, za kaj, pa v pogovoru ne bomo ugotovili. A začutil sem, da je nekaterim igralcem, ki so že trikrat in več nastopili na EP, zlezel pod kožo podzavesten strah. (Delo, 22. okt. 2003, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to grow on so. |
| češ. | dostat se někomu pod kůži | |
| dostat se někomu na kobylku | ||
| hr., srb. | uvući se komu pod kožu | |
| nem. | (etwas oder jemand) jmdm. unter die Haut gehen | |
| rus. | dobrat‘sja do kogo | |
Dostopnost