bél kot mléko ekspr.; primera, tudi s kakor, ko
| Pomen | ||
| zelo bel | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Torej si naš!« A vendarle je bil zmeraj norčav smeh v njenih očeh, v kitah, v zobeh, ki so beli kakor mleko, ki mu ga je prinesla prejšnji večer. (B. Pahor, Kres v pristanu, NB) | |
| Zaskrbljujoče je tudi to, da je pretok vode bistveno manjši izpod plaza. Se pravi, da se voda zadržuje gor in tista voda, ki priteče dol, je popolnoma bela, kot mleko. (Državni zbor RS, 21. 12. 2000) | ||
| Njen obraz preprežen s plitvimi, komaj vidnimi gubicami, je tako medlo bel, kakor mleko, če se mu primeša veliko vode. (I. Cankar, Gospodična Kajon, NB) | ||
| Tam nad gozdovi, kjer šušti po vejah hladeča nočna sapa, visoko v nebeških zvezdah, ki gorijo skozi noč v milijonskih korih, je stala zapisana povest o resnični ženi, ki ima telo tako belo kakor mleko ali cvetovi belih lilij in je še nedotaknjena. (M. Pugelj, Mali ljudje, NB) | ||
| Mislila je bila, da ji ni strpeti pri možu, ušla je z doma, pa je prišla z dežja pod kap. Ko je zvečer trudna sedala na posteljo, si je ogledovala roke, ogorele so bile in žuljave; segla je po ogledalcu njeno lice, prej belo ko mleko in rdeče ko kri, je bilo zdaj rjavo in shujšalo je. (F. Milčinski, Ptički brez gnezda, NB) | ||
| Nad jezerom, belim kot mleko, se je razprostirala kovinska modrina. (Z. Dąbrowska – Vodnik, Noči in dnevi II, 1963, 584) | ||
| … roke bele ko sneg in mleko so kazale, da niso prišle nikdar v dotik z delom, ki napravlja žulje … (V. Zarnik, Maščevanje, SG 1862, 377) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera bel kot mleko temelji na zelo nazornem dejstvu, da je mleko belo. Druga taka tipično bela snov je sneg, ki je sestavina sopomenske primere bel kot sneg. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | bilý jako mléko |
| fr. | blanc comme le lait | |
| hr., srb. | bijel kao mlijeko | |
| rus. | belyj kak moloko | |
[kàkor] krí in mléko, gl. [kakor] mleko in kri.
[kàkor] mléko in krí ekspr.; dvojč. primera, v povedni ali prilastkovni rabi, tudi [kakor] kri in mleko
| Pomen | ||
| bel in rdeč (obraz kot znak zdravja) | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Moje lub’ce bele roke, / In njen obraz kot mlek’ in kri. (OSNP 7518) | |
| Kako liepo smrečje cveti, / Kakor mlieko in kri.« (SNP II, 493, št. 2150) | ||
| Romeo, Romeo, ta ti pleše po glavi; kakor mak tenak in šibak; v kratki svilnati suknjici z vihrajočim peresom za klobukom; drobne nožice, bele ročice; obličje kakor mleko in kri; črne brkice pod noskom, žareče ustne vedno na smeh, tisti sladki, medeni smeh! (J. Stritar, Gospod Mirodolski, NB) | ||
| Zlasti ženske so imele obličja kakor mleko in kri, stare ni bilo zdaj več med njimi in vse so bile tako lepo oblečene! (J. Stritar, Rosana, NB) | ||
| Veste, bila je prej res lepa, zgolj mleko in kri. Sosedje so me svarili: »Blaž, pazi dobro, zasolila ti je prej enkrat; zdaj ti bo lahko stokrat.« (J. Trdina, Kranjska jeza in druge črtice in povesti iz narodnega življenja, NB) | ||
| Dekleta niso pribijala za njim brez vzroka. Dote mu je bilo uganjene po materi in po očetu več ko dva tisoč goldinarjev in Pavel je bil visok, raven, krasen dečko, v obraz mleko in kri in tako močan, da se ni ustrašil treh junakov. (J. Trdina, Pri pastirjih na Žabjeku, NB) | ||
| Zakaj ni umetnik naredil raje … gizdalina s skrbno razprečanimi lasmi, z lici, kakor kri in mleko, in z drobnimi ročicami in nožicami, kakoršne ogledujejo s srčnim veseljem mlade šivankarice v oknih pri mestnih krojačih. (J. Stritar, Kritična pisma III, SG 1868, 17) | ||
| »Kak okus imate moški dandanes, za božjo voljo! Milica je kakor kri in mleko in oči ima kakor plavice. (F. Detela, Trojka, 1897, 151) | ||
| Bil je svež, kri in mleko; zdravje mu je kar brizgalo z obraza. (Vid. Gog. Md. 82) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera [kakor] mleko in kri ima različico [kakor] kri in mleko. Slednja je tudi v drugih slovanskih jezikih, medtem ko je prva enaka kot v nemščini. Med starejšimi slovarji ima primero kakor mleko in kri že Cigale I., ki pri iztočnici Blut nem. wie Milch und Blut prevaja s sln. kakor mleko in kri. Ne omenjata je ne Pleteršnik ne Glonar, vendar v SSKJ (II, 486): lica kakor mleko in kri ‘bela in rdeča’. Primera je predstavno zelo nazorna in izhaja iz tipične bele in rdeče barve mleka in krvi, ki se izkazuje tudi v primerah bel kot mleko, rdeč kot kri. V frazemu kakor mleko in kri se sestavina mleko nanaša na bel obraz, sestavina kri pa na rdeče ustnice, oboje pa naj bi kazalo na lepoto in dobro zdravje. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | (děvče, holka) krev a mléko |
| hr., srb. | krv i mljeko | |
| nem. | aussehen wie Milch und Blut | |
| rus. | (devuška) krov’ s molokom | |
méd in mléko, gl. med.
méd in mléko se cedí(ta) kjé [kómu], gl. med.
méd in mléko têče(ta) kjé [kómu], gl. med.
mléko in méd se cedí(ta) kjé [kómu], gl. med.
mléko se šè cedí iz úst kómu, gl. mleko se še drži koga.
mléko se šè drží kóga ekspr.; pren., 3. os. ed.
| Pomen | ||
| kdo je še zelo mlad, neizkušen | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Le naglo storimo, da se ne bo utegnil braniti; zakaj trden je še in veliko opravka bi imeli ž njim, če bo utegnil meč iz nožnic dobiti. Sina se še mleko drži; njega vsak potare. (J. Jurčič, Sin kmečkega cesarja, NB) | |
| Nejček si je prižgal cigareto in puhnil v zrak … Zakašljal je, da je France nejevoljno pogledal in zagodrnjal: – Kaj pa kadiš, saj se te še mleko drži. (J. Kranjc, Pot ob prepadu, 27) | ||
| Mleko se še tvojih zob drži. (V1925/26, 67) | ||
| Že v tretji šoli je v domači nalogi pisal o svoji – nesrečni ljubezni. Tedaj ga je gospod razrednik, ki je učil slovenščino, pred celim razredom pokaral, češ: fantè, take stvari pišeš, pa si še moker za ušesi in se te mleko drži okrog ust! (Jože Debevec, Vzori in boji, 1918, 193) | ||
| »Saj še diši po mleku,« je rekel Gino. Posmehljivo se je nasmehnil. (B. Pahor, Kres v pristanu, 1959, 14) | ||
| Princ vam odgovarja, da ste mladič, ki še diši po mleku, in naj pomislite, da ni ničesar tam v Franciji, kar si lahko priplešeš, prikorakati tja v tiste kneževine pa se ne dá. (W. Shakespeare–V. Pavšič (M. Bor), Henrik V., 1959, 20) | ||
| Še mleko se m’ iz ust cedi, /Pa že cigare on kadi. (OSNP 7287, Matena p. Igu, Kramar) | ||
| Ne spodobi se meni, starcu, boriti se z mladičem. Ne dosežeš niti podnožja moje stolice, Konstantin, še se ti mleko cedi iz ust. (V. Deželič, Kragulj, 130) | ||
| Pa se jim še mleko cedi iz ust. (K. Grabeljšek, Balada o starem Korenu in…, 14) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem mleko se še drži koga z različicama še dišati po mleku in mleko se komu še cedi iz ust predstavno temelji na rani mladosti, otroštvu, ki ju zaznamuje prav pitje (materinega) mleka. Uporablja se za posmehljivo, zaničevalno označevanje nezrelosti, neizkušenosti koga, zlasti mladih. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | teče mu [ještě] mléko po bradě |
| má [ještě] mléko na bradě | ||
| hr. | kaplje komu mlijeko iz usta (s usta) | |
| pol. | mieć mleko pod nosem | |
| rus. | u nego eščë [materino] moloko na gubah ne obsohlo | |
po ptíčje mléko posláti, gl. ptičje mleko.
po ptíčje mléko pošíljati, gl. ptičje mleko.
ptíčje mléko ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| kar ne obstaja | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | 13. jun 2006 … Vsega imava na pretek, če bi kdo prišel in videl to, bi rekel, da pri nama tečeta med in mleko. Zdaj bi pa rad še ptičje mleko? … Ne jezi se, ampak obstaja tudi ptičje mleko. (Google, Radovedni Taček, Mleko) | |
| To je stvar, ki je ni oziroma ne obstaja (tojla, ptičje mleko), ali je nekaj neoprijemljivega (augnmas ali očesna mera), je pa mogoče ponjo poslati nekoga, ki tega ne ve. (Razvezani jezik, geslo tojla) | ||
| Pred poroko je bilo za znoret. Tako, da so starši predlagali naj še enkrat razmisliva. Sedaj se ponavadi skregava za – žabjo volno in včasih še za – ptičje mleko. (Google, www.ringaraja.net/forum 26. 1. 2006) | ||
| Otroke so nekoč ob prvem aprilu pošiljali po ptičje mleko, boljše noge, kukavičje olje, žabjo volno, rakovo kri, komarjevo mast in podobne zadeve. Vse to naj bi imeli v lekarni, najbrž zato, da bi mladi takoj dobili zdravilo za svojo neumnost. Temu so rekli »pošiljati v april«. (Google, Dostop.si. Novice, 1. apr. 2009) | ||
| Izvor frazema | ||
| V Plet. I, 590 se besedna zveza ptičje mleko pojavlja v frazemih po ptičje mleko poslati = nach Mückenfett schicken, Cig., in vse ima, samo ptičjega mleka ne, Notr. Slovenskemu po ptičje mleko poslati sopomenski frazem je poslati po žabje volne, v katerem žabja volna pomeni ‘prazen nič’. Pri iskanju izvora frazema samo ptičjega mleka manjka komu je treba izhajati iz dejstva, da ptice nimajo mleka kot sesalci, npr. krava. Če pa kdo nima česa, kar sploh ne obstaja, potem mu ničesar ne manjka in se mu dobro godi. Po enaki predstavi je nastalo sln. po ptičje mleko poslati, tj. ‘poslati po nekaj, kar ne obstaja’. Enako velja za sopomenski frazem poslati po žabje volne. Sorodna frazema s sestavino ptičje mleko sta hr., srb. imati ptičjeg mlijeka ‘imeti vse, živeti v izobilju, imeti vse, kar človek potrebuje’, tražiti od ptice mlijeko ‘zahtevati nemogoče, biti nenasiten’. Temeljita na predstavah ‘imeti tudi to, česar ni, kar ni potrebno’ in ‘zahtevati od koga nekaj, česar nima’. Besedna zveza ptičje mleko ima sicer razen tu obravnavanega dva pomena: ‘sluzasta, sirasta kaša, s katero golobi hranijo svoje mladiče’ in v botaniki ‘rastlina s črtalastimi pritličnimi listi in belimi cveti v grozdih ali češuljah’, strokovno latinsko Ornithogallum. | ||
samó še ptíčjega mléka mánjka kómu ekspr.; pren., tudi nikal.
| Pomen | ||
| imeti vsega (v izobilju), kar si kdo poželi | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | No, tudi on in fantje se ne morejo ravno pohvaliti, da jim manjka le ptičje mleko. Pobaral sem ga, ali imajo v hotelu na voljo savno, pa mi je kar malo žalostno odgovoril, da ne. (Rok Tamše, Delov dopisnik iz Južne Afrike, 09. 06. 2010, Google) | |
| Brat in sestra sta se popolnoma udomačila na roparskem domu. Sestra je kuhala in gospodinjila, brat pa je gospodaril in hodil na lov. Prav dobro se jima je godilo. Ni jima manjkalo drugega kot ptičjega mleka in žabje volne. (Pastorek in pastorka, Tolminske narodne pravljice, Google, Wikivir) | ||
| Maminjo je car, ko se gre za biznis … iz nič naredi milijone … pobira igralce, ki ne stanejo nič … Torej primitivizem gor ali dol … ljudje, ki so zaposleni v klubu, od igralcev pa vse do maserjev … vsi imajo par ničl na računu in vozijo terence da okol padeš … vsi do zadnjega … ne manjka jim niti ptičjega mleka … en Mandžukić je meu milijon plače na leto plus bonusi … (Google, 27. 07. 2010, Video: Maminjo o izkoriščanju) | ||
| Da bom zmagal, nisem pričakoval niti v sanjah.« In najbolj zanimiva izjava: »Klub je v preskoku v kontinental naredil velik, velik korak. Vse funkcionira v najboljšem redu in ne manjka nam niti ptičjega mleka.« (Google, www.bicikel.com/sl …) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. ptičje mleko. | ||
sládek kot mléko ekspr.; primera, v povedni rabi
| Pomen | ||
| zelo sladek | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Električni fluid so šteli za resnični materialni duh, za izparino, plin. Če gre ta snov skozi cev, napolnjeno z urinom, mlekom ali kisom, se mora neposredno nasičiti z okusom teh substanc; če potem približamo obe elektrodi konici jezika, okusimo ta materialni električni tok, kakor se je spremenil, ko je tekel skozi različne snovi: torej je trpek kot urin ali sladek kot mleko ali oster kot kis. (Gaston Bachelar, Oblikovanje znanstvenega duha, NB) | |
| Ker sem potoval vso noč, sem bil truden in lačen. Prva voda, ki sem jo tedaj pil, je bila sladka in dobra kakor mleko. (I. Pregelj, ID VI, Magister Anton, Celje 1968, 53) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera sladek kot mleko temelji na dejstvu, da je mleko snov, ki je tudi sladka. | ||
šè dišáti po mléku, gl. mleko se še drži koga.
Dostopnost