bíti za pečjó, gl. sedeti za pečjo.
čepéti za pečjó, gl. sedeti za pečjo.
ostáti za pečjó, gl. sedeti za pečjo.
péč podpírati, gl. sedeti za pečjo.
péč se je podŕla ekspr.; olepš., v pret.
Pomen | ||
otrok se je rodil | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | »Salament, salament, kaj pa spet, kaj pa spet?« ponav- lja in brenči stric Tomaž, ki se je počasi okrenil proti postelji. »Peč se je podrla!« izjavi na kratko organist … »pravkar sva sklenila, da bova sinka krstila po vašem imenu!« (M. Pugelj, Mali ljudje, 1911, 153, in NB) | |
Ko pa se je otrok rodil, so rekli, da se je podrla peč. Poklicnih babic še ni bilo, skoraj vsaka vas je imela kako starejšo žensko, ki se je spoznala na … (Google, bam.czp-večer.si/…) | ||
Josip Stritar v enem pismu sporoča: »Kmalu se nam bo podrla peč.« Nisem vedel, kaj to pomeni, potem pa mi je urednik zbranih del pojasnil, … (Google, www.mladina.si/…) | ||
Peč se je podrla. Slovensko etnološko društvo organizira jutri ob 18. uri v predavalnici upravne stavbe Slovenskega etnografskega muzeja etnovečer s predstavitvijo knjige Irene Rožman Peč se je podrla – kultura rojstva na slovenskem podeželju v 20. stoletju. (Delo, 12. jan. 2005, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem peč se je podrla razlaga J. Glonar, SSJ, 271, pri iztočnici peč: peč se je podrla: mati so na porodu (se pravi, da otroci ne razumejo, zakaj ne smejo v hišo, ampak se smejo potepati). Tu gre za olepševalno, prikrito prikazovanje rojevanja, o katerem se nekdaj ni smelo naravnost govoriti. Na podobnem prikritem izražanju temelji npr. tudi frazem iti v Rim ‘roditi’. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | češ. | rozbořila se jim pec |
kaš. | p‘ec są rozvalił |
sedéti za pečjó ekspr.; pren.
Pomen | ||
lenariti, počivati | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Kadar bodo sedeli drugi za pečjo, veseli sami sebe in svojega življenja, tedaj bom ostal jaz zunaj, v mrzlem vetru, na samotni cesti in bom objokaval svojo mladost, ki ni cvetela in ni rodila sadu. (I. Cankar, Gospa Judit, NB) | |
In za tisti goldinar ti je pač žal, ki sem ga bil vzel. Ampak jaz ne bom sedel ves dan za pečjo, nisem otrok … Ti bi rada, da bi se zapisal tistemu lumpu, da bi mu delal tlako za osemdeset soldov. (I. Cankar, Na klancu, NB) | ||
Zgodnji kapitalizem in komunizem sta namreč postavila tovarno in potem uvozila poceni delovno silo. ‘Globalizacija’ pa postavi tovarno in z njo vso svinjarijo tja, kjer je poceni delovna sila, medtem ko sama sedi doma za pečjo … (Delo, 14. sep. 2002, NB) | ||
»Kaj storiti? Ali bi človek sedel za pečjo in grizel peresnik? Mislil na Francke in Hance, opeval njih lica iz lecta, njih ljubezen iz cukra?« (I. Cankar, Bilka v viharju, Črtice 1915–1918, NB) | ||
»Kdor se hoče kaj naučiti, si mora svet ogledati,« je modroval Andrej. »Kdor čepi zmeraj za pečjo, je kakor hribovski vol, ki se splaši, če zagleda tujca.« (Fran Detela, Tujski promet, NB) | ||
Butalci niso kar za pečjo čepeli, nego je marsikateri s popotnim škornjem stopil tudi v svet in prinesel marsikaj koristnega iz tujine. (F. Milčinski, Butalci, NB) | ||
Moji prijatelji mi pridno jemljejo veselje – jaz pa sem morda baš zato še-le nekaj veselja dobil! Bolj častno je, dobiti le deset glasov, nego pa ostati za pečjo in godrnjati nad klerikalnim »zmajem«! (I. Cankar, Etbinu Kristanu, Pisma III, NB) | ||
Ja, doma za pečjo je res najlepše. Že če si sam od sebe odvisen, še bolj pa, če veš, da nekje daleč drugi delajo za to, da si ti lahko lepo za pečjo. (Delo, 14. sep. 2002, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem sedeti za pečjo je v Plet. II, 16, in je razložen z nemškim hinter dem Ofen hocken. Prav tam navaja tudi frazem peč podpirati in ga razlaga z nemškim den Ofen hüten. J. Glonar (SSJ, 271) navaja frazema za pečjo (doma) ostati in peč podpirati: lenariti. Cigale (II, 1118) pa nem. den Ofen hüten prevaja s sln. za pečjo sedeti, peč varovati, podpirati, peči se tiščati, tišati. Frazem sedeti za pečjo temelji na dejstvu, da so se ljudje zlasti v hladnejših dneh radi greli na peči ali za njo, sedeli, ležali ali spali na njej ali za njo. Pomen nezanimanja za zunanji svet in lenarjenja se je razvil že pri samih glagolskih sestavinah sedeti, ležati, medtem ko sestavina peč samo natančneje določa, kje se je to nekdaj običajno dogajalo. Iz zveze za pečjo, za pečko pa so po predstavi o nekoristnosti zadrževanja ob peči tvorjeni tudi izrazi zapečkar, zapečkarski in zapečkarstvo. Prva dva se v povedni rabi, tj. biti zapečkar, biti zapečkarski, pomensko zelo približujeta frazemu sedeti za pečjo. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to never get off one's backside |
češ. | sedět za pecí | |
válet se za pecí | ||
být za pecí | ||
válet se na kanapi | ||
nem. | hinter dem Ofen sitzen | |
hinterm Ofen hocken | ||
pol. | siedzieć za piecem | |
rus. | ležat’ [doma] na peči | |
valjat‘sja na pečke | ||
sidet’ doma |
temà kàkor v pêči, gl. tema.
vróče kàkor v pêči, gl. vroče kot v peči.
vróče kot v pêči ekspr.; primera
Pomen | ||
zelo vroče | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Slonela sta ob enem od baročnih stebrov starodavnega dvorca, v katerem se je nahajal občinski štab teritorialne obrambe, in kadila. Vroče je bilo kot v peči in le tresoče roke, v katerih sta držala cigareti, so izdajale njuno stanje. (Damijan Šinigoj, Neizstreljeni naboj, NB) | |
»Je v Ljubljani vroče?« »Kot v peči.« »Si prezračil?« (Miha Remec, Mana, NB) | ||
Tam stoji in gleda daleč čez sivo mesto in sinje morje slovita cerkev čudodelne Matere božje. Pri tej cerkvi je stal na straži moj Lovro Jović in je bilo vroče kakor v peči. (F. Milčinski, Dvanajst kratkočasnih zgodbic, NB) | ||
Stal je za mizo in je govoril neprestano, s tenkim, prepirljivim, brez vzroka vzburjenim glasom. Majhen in suhoten človek je bil, v dolgo suknjo zapet, dasi je bilo v izbi vroče kakor v peči; na glavi je imel črno zimsko kučmo, ki je bila veliko večja od glave. (I. Cankar, Sosed Luka, NB) |
Izvor frazema | ||
Primera vroče kot v peči, vroče kakor v peči je predstavno zelo razvidna. Temelji na dejstvu, da je v peči, v kateri se kuri, kuha ali peče, zelo vroče. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | like an oven |
like a furnace | ||
češ. | horko jako v peci | |
fr. | c‘est un vrai four | |
c‘est une fournaise | ||
nem. | eine Hitze wie im Backofen | |
rus. | žarko kak v pekle |