dobíti poléna pod nôge, gl. dobivati polena pod noge.
dobívati poléna pod nôge ekspr.; mn., pren., dov. dobiti
| Pomen | ||
| biti oviran pri delu, pri svojih prizadevanjih | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pri nemalo ljudeh je bil moj naslov nezaželjen. Nisem dobival le polena pod noge, temveč tudi smreke pred avto. Zakaj? Na zadnji hitrostni preizkušnji v Velenju, ko zmaga ni bila več vprašljiva, sem imel v zadnjem kilometru na cesti tri smreke! (Delo, 30. okt. 2000, NB) | |
| Med pogovorom o pokrajinah je Janša Korošcem zagotovil samostojno pokrajino, če jih bo štirinajst. Za to si prizadeva tudi vlada, ki pa pri tem dobiva polena pod noge od poslancev, ki doma, na primer v Velenju, govorijo o tem, da Savinjsko-šaleška regija mora biti, v Ljubljani pa so samo za šest pokrajin. (Delo, 10. okt. 2007, NB) | ||
| Pri nas pa, tako se zdi, potencialna ogoljufanost 5000 strank Orionova nikogar ne gane. Tožilstva in sodišča so kadrovsko siromašna, tako da zapletene finančne posle komajda razumejo, skupinica, ki je v »vabo« le ugriznila, pa je bolj kot spodbude dobivala polena pod noge. (Delo, 13. okt. 2004, NB) | ||
| Tako je bilo z vsem, kar sem počel. Tako ali drugače, vedno sem dobil polena pod noge; torej vam bom usmiljeno prizanesel z ostudnimi podrobnostmi. (Jim Thompson, Ženska, da je kaj, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| V primerjavi s frazemom metati komu polena pod noge frazem dobivati polena pod noge pomeni, da je kdo namesto povzročitelja prejemnik oviranja pri delu, prizadevanjih. Dalje gl. metati komu polena pod noge. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | dobivati klipove pod noge |
| dobivati klipove pod točkove | ||
metáti kómu poléna pod nôge ekspr.; mn., pren.
| Pomen | ||
| ovirati koga pri delu, pri njegovih prizadevanjih | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Čeravno je bil pogosto jedek, sarkastičen, duhovito ironičen, je bil po srcu blag, svojim študentom naklonjen, svojemu prijateljskemu krogu iskren družabnik, nasproti drugače mislečim strpen. Iz njegovih ust nikoli nisem slišal zle besede, namenjene tistim kolegom, ki so mu metali polena pod noge in mu hoteli škodovati. (Dragotin Cvetko, V prostoru in času, NB) | |
| Napredka se po mnenju kranjski ustavi zvestih mož ni dalo zatajiti, vendar se jim je zdelo, da jim opozicija še vedno pretirano meče polena pod noge. (Dragan Matić, Nemci v Ljubljani, NB) | ||
| Toliko o onih z Zahoda, ki pridejo k nam z naložbenimi načrti v aktovkah, mesece odpirajo ta in ona vrata uradov in povsem upravičeno dobijo vtis, da jim v Sloveniji mečemo polena pod noge, ker ne vedo, da birokracija enako neusmiljeno muči tudi domače vlagatelje. (Delo, 7. jan. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem metati komu polena pod noge je predstavno zelo razviden, saj izhaja iz dejstva, da komu zelo otežimo pot, če nanjo mečemo polena, veje, klade ipd. Pomen ‘ovirati koga pri delu, prizadevanjih’ je nastal po prenosu s konkretnega oviranja poti na druga področja. Sredstvo oviranja je, kot kažejo tudi ustrezni izrazi v drugih jezikih, večinoma nekaj lesenega. Pri ustreznem nem. jm. einen Knüppel zwischen die Beine werfen je jedrna sestavina Knüppel ‘krepelec, oklešček’. To omenja M. Cigale v nemško-slovenskem slovarju in jo navaja kot sestavino v dveh predstavno sorodnih frazemih: er hat einen Knüppel am Beine, oženjen biti; sie hat einen Knüppel am Beine, otroka doji. Pri iztočnici Bein pa Cigale (I, 203) nem. einem ein Bein unterschlagen razlaga s sln. spodbiti, spodbijati koga, spodmakniti komu nogo, nogo postaviti komu; fig. zagnati komu poleno pod nogo. To obliko frazema skoraj enako (pod nogo : pod noge) brez navedbe vira omenja tudi Plet. II, 830, šele pri iztočnici zagnati: poleno komu z. pod noge. J. Glonar (SSJ, 179) pri iztočnici krepelec omenja sopomenski izraz metati komu krepelce pod noge z razlago: delati komu ovire, sitnosti, pri iztočnici noga pa blizupomenski komu nogo podstaviti (da črez njo pade). Nastanek nem. jm. einen Knüppel zwischen die Beine werfen z različicama jm. einen Knüppel ins Rad werfen in jm. einen Knüppel in den Weg werfen v pomenih ‘komu postavljati ovire na poti; težave povzročati komu; moteče posegati v namere koga’ postavljajo v leto 1800. Primeri iz Cigaletovega slovarja (leta 1860) dokazujejo, da sta tudi slovenska frazema zagnati komu poleno pod nogo in nogo postaviti (ali podstaviti) komu pri nas že dolgo znana in da je glagolska sestavina metati prišla v sestavo obravnavanega frazema kasneje. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to put a spoke in so.’s wheel |
| to throw a spanner in the works | ||
| češ. | házet klacky pod nohy komu | |
| fr. | mettre des bâtons dans les roues de qn. | |
| mettre les bâtons dans les roues à qn. | ||
| jeter un chat aux jambes de qn. | ||
| hr., srb. | bacati komu granu na put | |
| metati komu granu na put | ||
| baciti komu granu na put | ||
| bacati komu klipove pod noge | ||
| podmetati komu klipove pod noge | ||
| turati komu klipove pod noge | ||
| bacati komu klipove pod točkove | ||
| nem. | jmdm. einen Knüppel zwischen die Beine werfen | |
| pol. | rzucać komuś kłody pod nogi | |
| rus. | vstavljat’ palku v kolësa komu | |
| vstavit’ palki v kolësa komu | ||
| podstavljat’ nožku komu | ||
zagnáti kómu poléno pod nôgo, gl. metati komu polena pod noge.
Dostopnost