nójeva polítika, gl. nojevska politika.
nójevska polítika ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| kratkovidna, nerealna politika | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Bi pa radi in si želimo z Adrio to prihodnost tudi oblikovati in si rezati skupen kos kruha. Vendar ne s tem, da bomo vodili nojevsko politiko, kot jo včasih vodi Adria. (Delo, 27. mar. 2001, NB) | |
| Eni kot gluhci v nekakšni nojevski politiki in s plašnicami korakajo po svoji nepregledni poti svoj marš … (J. Rotar, Iz prispevkov, 1971, 83) | ||
| Nam preti stalna nevarnost interiorizacije, vam pa preti stalna nevarnost eksteriorizacije, toda niti mi niti vi ju ne bomo odpravili z nojevsko politiko ali nasiljem. (E. Kocbek, Listina, 1967, 355) | ||
| Višje šole pa ne smejo morda boječe zamolčati velikih spornih vprašanj, ki se tičejo državljanskega in družabnega življenja. Nič bi ne bilo nespametnejše nego nojeva politika … (K. Ozvald, Veda II, 325) | ||
| In slovenski naprednjaki so varali sami sebe, ako so mislili, da bodo Mahniču kos bodisi z nojevo politiko preziranja, bodisi z neokusnim smešenjem …(Google, sl.wikisource.org /wiki…) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem nojevska politika z različico nojeva politika temelji na prenesenem pomenu sestavine nojevski ekspr. ‘ki noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo’. Ta izhaja iz primere tiščati glavo v pesek kot noj. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | pštrosí politika |
| fr. | politique de l’autruche | |
| hr., srb. | politika noja | |
| nojeva politika | ||
| nem. | die Vogel-Strauß-Politik | |
| pol. | strusia politika | |
| rus. | strausovaja politika | |
polítika môčne rôke publ.; pren.
| Pomen | ||
| dosledno izpolnjevanje predpisov, zakonov | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Spomnimo se ostrega kritika Danteja in njegove »Božanske komedije«; davnega utopista Campanelle, ki zamišlja socialno izenačeno »Državo sonca«; Florentinca Machiavellija, ki z »Vladarjem« potrjuje politiko »močne roke« nekronanih kraljev Medicejcev ali pa prav takih papežev Julija in Siksta; več stoletij prezgodaj rojenega velikega umetnika in znanstvenika, nezakonskega sina dekle iz Vincija, Leonarda in njegovih idej o letalu, podmornici in podobnem … (Slavko Krušnik, Smeh stoletij, NB) | |
polítika odpŕtih vrát ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| politika, ki temelji na dogovarjanju, pogajanjih, odprtosti vključevanja v povezave in pretoka delovne sile | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Politika odprtih vrat je edina politika, ki jo zveza Nato ima, je Ljubljani zagotovil generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva Javier Solana. Izjava je bila tukaj razumljena kot obet, da vojaški klub ne odreka vstopa čakajočim. (Delo, 7. mar. 1998, NB) | |
| V Reykjaviku je napovedana krepka širitev, tisto kar se v angleščini imenuje »robust enlargement«. Krepka širitev pomeni najbrž sedem članic, sedem novih članic, da je napovedana politika odprtih vrat, odprta vrata so tudi za Slovenijo … (Državni zbor RS: 16. redna seja 22. 05. 2002, NB) | ||
| Zavezništvo ohranja politiko odprtih vrat, na katera trkajo predvsem države zahodnega Balkana pa tudi Ukrajina; predsednik Viktor Juščenko je na izrednem posvetu zavezništva iztržil podporo pri vključevanju v evroatlantsko skupnost. (Delo, 23. feb. 2005, NB) | ||
| »Kot članica EU in zveze Nato bomo vztrajno podpirali politiko odprtih vrat za vse države Zahodnega Balkana,« je poudaril in dodal, da si Slovenija želi krepiti odnose ne le z državami na jugu EU, pač pa tudi na vzhodu, saj je po širitvi Unije postalo dobro sodelovanje s temi državami pomembnejše. (Delo, 19. jan. 2006, NB) | ||
| v zavezništvu kajpak mislijo tudi na lastne interese. Mednje gotovo sodi kredibilnost organizacije, ki bi se zmanjšala, če bi brez tehtnega razloga odložila uresničevanje politike »odprtih vrat«, še bolj pa želja, da Nato z novo širitvijo okrepi vrste in poveča akcijsko sposobnost zavezništva za gašenje kriz ali posege vanje. (Delo, 14. jun. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem politika odprtih vrat se je pri nas v publicistiki bolj uveljavil v zadnjih desetih letih in se nanaša predvsem na vključevanje držav v Nato in EU ter na prost pretok delovne sile v Evropi. Izvorno se navezuje na starejši juridični izraz politika odprtih vrat ‘ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja politika velikih sil, temelječa na dogovoru o enakih pogojih gospodarskega udejstvovanja na Kitajskem in v nekaterih afriških državah’. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | politique de la porte ouverte |
| nem. | eine Politik der offenen Tür | |
polítika popúščanja publ.; pren.
| Pomen | ||
| dejavnost držav, vlad, ki si na področju mednarodnih odnosov prizadevajo za umirjanje vojne napetosti med državami ali skupinami držav in se zavzemajo za miroljubno reševanje sporov v mednarodnih odnosih | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | A kot vemo, jih zahodne miselne meje zlahka razumejo kot grožnjo, vsekakor kot poziv k temu, naj se vojaška sila spet uporabi kot sredstvo politike. Politika popuščanja pa bi se spremenila; ravnala bi tako, da bi nastalo ozračje preprečevanja uporabe sile. (Delo, 28. okt. 2000, NB) | |
| Nihče sicer ne more zagotoviti, da ne bo novega napada, verjamem pa, da bi bili napadeni, če tako kot v preteklosti ne bi naredili ničesar. Politika popuščanja ni nikoli prinesla rezultatov in dvomim, da jih kdaj bo. Zato se moramo s teroristi spopasti na njihovem terenu in jim preprečiti, da si ustvarijo varna zatočišča. (Delo, 16. dec. 2006, NB) | ||
| V Ameriki so celo generacijo zaznamovale njihove izkušnje v Vietnamu; močvirje, iz katerega ni bilo izhoda. To razumem, toda najzgodnejše obdobje mojega življenja je zaznamoval München leta 1938, politika popuščanja Hitlerju. Verjamem v upravičeno uporabo sile. (Delo, 31. jul 1999, NB) | ||
polítika síle publ.; pren.
| Pomen | ||
| dejavnost držav, vlad, strank, ki temelji na grožnjah z vojno, na oboroževanju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Gola sila pač ne pomaga, in če Rusov o tem še ni prepričala neskončna vojna v Čečeniji, bi jih morda morale izkušnje z Bližnjega vzhoda. Tam je narod, ki si je prisvojil monopol edine žrtve nacizma, z nespametno politiko sile naredil vse, da bo podobne »nacistične« napade, kakršen je bil pred dvema dnevoma v Kaspijsku, doživljal še v naslednjih stoletjih. (Delo, 11. maja 2002, NB) | |
| Minuli četrtek so poslanci sicer dobili debato o vojni v Evropi, toda bolj kot razlike v mišljenju med političnimi strankami izstopajo razlike v mišljenju in pristopu do problema med generacijami. Starejši prominentni politiki različnih strank, ki so se borili v drugi svetovni vojni, ob sedanji krizi modro molčijo ali pa glasno kritizirajo politiko sile. (Delo, 29. mar. 1999, NB) | ||
| Izrael, tako kot vedno do slej, je zopet delal na trajni rešitvi s politiko sile in izvršenih dejstev. Toda tako kot v preteklosti, bo tudi tokrat samo ena epizoda več, s katero so si Izraelci edino zmanjšali simpatije in razumevanje v svetu za svoje probleme, ne pa dosegli trajno rešitev glede svoje varnosti in varnosti svojih rojakov po svetu (Mladina 2006, št. 34, NB) | ||
| Na Severni strani (ang. North Slope), kot domačini preprosto imenujejo z nafto bogato divjino severne Aljaske, je denarja, politike sile in vročih razprav prav toliko kot komarjev. To je najbolj nedotaknjen del te zvezne države – za enajst Slovenij veliko območje tundre, ki se z Brooksovega gorovja spušča proti Beaufortovemu in Čukotskemu morju. (Revija National Geographic, maj 2006, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | a policy based on a position of strength |
| big-stick diplomacy | ||
| češ. | politika z pozice síly | |
| fr. | politique de puissance | |
| nem. | die Politik der Stärke | |
| rus. | politika s pozicie sily | |
Dostopnost