íti rákom žvížgat ekspr.; mn., pren.
| Pomen | ||
| biti zaman, brez uspeha; propasti; umreti, ubiti se | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Vse zgodbe o upadanju in ugašanju produktivnih delovnih mest bi morali tu ponoviti, da bi lahko celovito odgovorili. Toda nekdanja delovna mesta niso šla rakom žvižgat zaradi Pepeka in njemu podobnih, ki so ves čas kar krepko delali in se znojili. Takšni tudi niso načrtovali zastarele tehnologije in niso vodili zgrešenih poslov. (Delo, 24, jul. 1999, NB) | |
| »Jasno sem jim povedal: če bodo ta zakonski predlog sprejeli, bodo s tem kršili angleško ustavo, svoboda pa bo šla rakom žvižgat!« »Kateri pa je bil tisti strašni zakonski predlog, proti kateremu si tako grmel?« ga je vprašal prijatelj. »Zakonski predlog? Tega se pa ne spominjam več.« (Slavko Krušnik, Smeh stoletij, NB) | ||
| Kadar torej Niko razlaga, kako vse visi na njem, kako nima nobene pomoči, zato da bo pustil vse in se posvetil samo opravilom vrhovnega šefa, ga moraš goreče prepričevati, da tega nikakor ne sme, da mora še naprej voditi podjetje, kajti brez njega bo šlo vse rakom žvižgat. Oboje ima svoje razumske in iracionalne razsežnosti, svoj prav in svojo zablodo, svojo načelno in pragmatično stran. (Drago Bajt, Odčitki, NB) | ||
| Bog ve, kolikokrat na dan sem pogledal na Krim, ali si je že nategnil sivo megleno kapo nad oči – pa vse zastonj, nobene meglice ni bilo videti; kot bi me hotel imeti za norca, se mi je dan za dnevom smejal v jasnem zraku. Pač prav je imel Prešeren, ko je pel: »Lažnivi pratikarji, lažnivi zvezdogledi, vremena vi preroki, vsi pojte rakom žvižgat!« (Fran Erjavec, Šaljivi potopisi, NB) | ||
| Zato se opira na svetočanstvo vere dostojnih mož »sowohl von hochfürnehmer als gemeiner Condition«, ki so mu vse to potrdili iz svoje izkušnje. Na koncu še pristavlja, da rek šel je rakom žvižgat, povsod drugod pomenja umrl je. Dandanes o tem žvižganju vse molči. (Fran Erjavec, Živalske podobe, NB) | ||
| Spomnim se še ene vaše prerokbe izpred dveh let: kdor gre v koalicijo z Drnovškom, bo šel v štirih letih rakom žvižgat, potem pa se bo dolgo in težko pobiral. Zadeva seveda asociira na težave ljudske stranke, vendar se zdi, da ima zadnja štiri leta SLS težave bolj sama zaradi sebe kot zaradi koalicije z Drnovškom. (Delo, 12. feb. 2000, NB) | ||
| Zlatka me zatoži papanu, in mož me zapodi enkrat za vselej iz raja! – Oj prijatelj Jamnik, ti zlobni zapeljivec, pojdi rakom žvižgat in ribam gost, ti in pa tvoji zanikrni nauki! Ali ne bi bilo bolje, da bi bil uporabil rajši tisti dolgočasni pripovedni način bojazljivih zajcev? (Rado Murnik, Brakada brez braka in druge humoreske, NB) | ||
| A mračno gleda zdaj mi v svet oko, / šaljivost rakom žvižgat, ribam gost / je šla zdaj žela mojega bridkost. (D. Kette, ZD I, 1949, 124) | ||
| O mojem avstrijskem patrijotizmu ni mogel dvomiti noben pameten človek. Da so to vedeli tudi Francozi, pa je dokaz, da bi me bili malone poslali žabam gost in rakom žvižgat. (F. Govekar, Svitanje, 1921, 468) | ||
| Ves denar iz tvojega hranilnika bo šel sedaj rakom žvižgat in žabam gost. (J. Korban, Vitomilova železnica, 16) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem iti rakom žvižgat ima tudi redki in starejši daljši različici iti rakom žvižgat in ribam gost ter iti rakom žvižgat in žabam gost in tudi skrajšano sopomenko iti žabam gost. Možno je, da sta krajši obliki nastali po krajšanju iz daljših različic. Možno pa je tudi, da sta bili nekdaj sopomenski sestavini ribam gost in žabam gost občasno dodani za okrepitev pomena frazema iti rakom žvižgat. Pomensko zanimivi in za odkrivanje izvora frazema iti rakom žvižgat pomembni sta različici v naslednjih citatih: »Jaz sem dejal, da te uže ribe jedo in morski raki, ko te ni bilo tako dolgo; dejali so, da si šel na morje – kali!« vpije Kozobrin. (J. Jurčič–J. Kersnik, Rokovnjači, LZ 1881, 393) | Ko so zaradi račje kuge poginili raki v vseh naših rekah in potokih, je postalo žvižganje rakom neuspešno dejanje, ki je povzročilo izgubo časa in truda. Stari rek – pojdi rakom žvižgat – še danes pomeni nesmiselno in nekoristno dejanje. (Delo, 30. nov. 2007, NB) Poskus razlage izvora frazema iti rakom žvižgat najdemo pri J. Glonarju (SSJ, 326) pri iztočnici rak: iti rakom žvižgat: evfemizem za »utoniti« (prvotno pri onih, ki so bili za kazen potopljeni), splošno: iti k vragu, v izgubo, na nič. Glede na to je možno domnevati, da je frazem iti rakom žvižgat nastal na osnovi nekdanjega kaznovanja s potapljanjem. Da je tako kaznovanje obstajalo, pričajo zgodovinska dejstva. To domnevo bi lahko potrjeval izvor ruskega frazema pokazat‘, gde raki zimujut ‘kaznovati’ s prvotnim pomenom ‘utopiti’. Raki namreč prezimujejo podobno kot žabe zariti v blato. Po izhodiščnem, izvornem motivu kaznovanja s potapljanjem bi si bila torej sln. rakom žvižgat in rus. pokazat‘, gde raki zimujut sorodna. Zaradi različne ubeseditve pa se razlikujeta v osnovni predstavi. Ruskemu ustrezni frazem obstaja tudi v poljščini: pokazać komuś, gdzie raki zimują ‘maščevati se komu, vrniti mu (milo za drago)’. Predstava o nesmiselnosti dejanja je v različici slovenskega frazema iti rakom žvižgat: rakom žvižgati, npr. Ribam pridigovati, kakor sv. Anton, in morda rakom žvižgati, je morebiti poetično, gotovo pa malo vabljivo in zelo nehvaležno delo. Ko bi se mi vsaj zgodilo, kakor tistemu pridigarju v puščavi: si hi tacuisset, lapides clamabut. (J. Stritar, Literarni pogovori, Zvon 1870, 157) Frazem rakom žvižgati za nemško leeres Stroh dreschen najdemo že v Gutsmannovi slovenski slovnici v pomenu ‘delati kaj nesmiselnega, nekoristnega; vsebinsko prazno govoriti’ oziroma prazno slamo mlatiti. F. Metelko v svoji slovnici pri nemški iztočnici Leeres Stroh dreschen, vergebliche Dinge thun navaja slovensko prazno slamo mlatitə, bob v steno metatə, rakom žvižgatə. Frazema rakom žvižgati v pomenu ‘prazno slamo mlatiti’ ni več ne v Cigaletovem ne v Pleteršnikovem slovarju. M. Cigale (I, 732, II, 1580, 1922) omenja frazem iti rakom žvižgat pri iztočnicah Henker (geh zum Henker, pojdi se solit, pojdi rakam žvižgat, pojdi kjer te ni, spravi se mi), Stroh (leeres Stroh dreschen, prazno slamo mlatiti, bob v steno metati; auf dem Stroh liegen, iti rakom žvižgat) in Zahn (es thut ihm kein Zahn mehr wehe, er lebt nicht mehr, šel je rakam žvižgat, nič več ga ne boli, ne bo več kaše jedel). Če lahko sklepamo iz pomena nemškega frazema auf dem Stroh liegen, bi frazem iti rakom žvižgat pri Cigaletu pomenil ‘živeti revno, v pomanjkanju’ (prim. živeti na koruzi). Frazem torej že ima današnjo obliko in se tudi približa današnjim pomenom. Ti so že izkazani npr. v Janežičevem Slovensko-nemškem slovarju 1893, 571: pri iztočnici rak sta frazema rakom žvižgat iti (grem) ins Gras beißen (tj. ‘umreti’), pojdi rakom žvižgat geh zum Henker! (tj. ‘pojdi k vragu’). V Plet. II, 372, 978, je obravnavani frazem pri iztočnici rak v oblikah: pojdi rakom žvižgat in žabam (ribam) gost = schau, daß du weiter kommst! Geh zum Henker! in iti rakom žvižgat, verloren o. zugrunde gehen; vse je šlo rakom žvižgat; pri iztočnici žvižgati pa pojdi rakom žvižgat! = geh zum Kuckuck! (tj. ‘pojdi k vragu, naj te vrag pocitra’). Vse torej v pomenih, ki jih poznamo še danes. (gl. Živali v prispodobah 2, 210–216) | ||
íti rákom žvížgat in ríbam góst, gl. iti rakom žvižgat.
íti rákom žvížgat in žábam góst, gl. iti rakom žvižgat.
rdéč kot kúhan ràk ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo rdeč | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kobiljekar, rudeč kakor kuhan rak, je letal za ograjo svojega vrta in kričal in tulil, da ga je bilo groza videti in slišati. (I. Tavčar, Med gorami, Z 1878, 58) | |
| Brž ko so prišli v pristanišče, se jim je pridružila množica pobalinov. Bouvard je bil rdeč kot kuhan rak, delal pa se je dostojanstvenega. Pécuchet je bil bled kot zid in besno je pogledoval okoli. (G. Flaubert, Bouvard et Pécuchet, NB) | ||
| Kraljica je od jeze postala rdeča kot kuhan rak in nekaj trenutkov je renčala kot prava divja zver. (Lewis Carroll, Aličine prigode v Čudežni deželi, NB) | ||
| S kratkim in odločnim »ne« je ženin šokiral vse navzoče, še posebno nevesto, ko ga je duhovnik pred oltarjem v cerkvi v Messini vprašal, ali jo vzame za življenjsko sopotnico. Svati so na široko odprli usta, nevesta pa je postala rdeča kot kuhan rak. (Delo, 15. okt. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera rdeč kot kuhan rak temelji na rdeči barvi kuhanega raka. Rdečo barvo raka razlaga F. Erjavec (Rak, LZ 1881, 47–52 itd.): Živ rak ima v sebi dve barvili – nekateri trdijo, da še več – namreč neko rjavkasto in neko rudeče. V tej živali se ti dve barvili mešata in pokrivata več ali menj kože, zato tudi nobeno ni čisto izraženo. V vrelej vodi se rujavo barvilo razpusti, ostane torej samo rudeče, katerega vrela voda ne more izpremeniti. Po primeri rdeč kot kuhan rak je nastala tudi primera zardeti kot kuhan rak. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | as red as a lobster |
| češ. | červený jako cihla | |
| červený jako jablíčko | ||
| červený jako krev | ||
| červený jako krocan | ||
| červený jako oheň | ||
| červený jako pivoňka | ||
| červený jako rak | ||
| červený jako kohout | ||
| fr. | rouge comme une écrevisse | |
| rouge comme un coq | ||
| hr., srb. | crven kao rak | |
| it. | rosso come un peperone | |
| rosso come un gambero | ||
| nem. | rot wie ein gesottener Krebs | |
| rus. | krasnyj kak indjuk | |
| krasnyj kak rak | ||
zardéti kot kúhan ràk ekspr.; primera, nedov. zardevati
| Pomen | ||
| zelo zardeti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Hlevar se je popraskal po pleši in zardel kot kuhan rak. Ustrašil se je, da bo pred vsemi povedala, kako je moral vso pot tiščati nos goski pod rep. (Feri Lainšček, Mislice, Deset pravljic, NB) | |
| Potem se je ozrl na sina. Stepan je zardel kot kuhan rak in obstal kot prikovan. – Usedita se, kaj stojita! – je veselo vzkliknila Elločka. (Vasilij Šukšin, Sonce, starec in dekle, Tri zgodbe, NB) | ||
| »Govori se tako.« Križevski je zardel kot kuhan rak, nato je odvrnil: »Kdo je pa povedal, da smo dobili ukore?« »Kaj ga nisi zaslužil?« mu je odvrnil Krt. (Matevž Hace, Komisarjevi zapiski, NB) | ||
| Zbrani strokovnjaki iz vse Evrope in NBA so mu namenili celo tako sočne pohvale, da je skromni Ljubljančan zardeval kot kuhan rak. (Delo, 22. apr. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. rdeč kot kuhan rak. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | pocrvjeneti kao mak |
| pocrvenjeti kao paprika | ||
| nem. | rot wie eine Tomate werden | |
| pol. | spiec raka | |
| ukr. | napekty rakiv | |
Dostopnost