bíti kómu za rítjo vulg.; pren.
| Pomen | ||
| zasledovati koga; nadzorovati koga | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Leni so in vase zaverovani. Človek bi jim moral biti vedno za ritjo. (M. Vogrič, Zaznamovani, 1973, 33) | |
| Sam beg sicer še ni nič hudega, pač pa pozdravi sovražnika, ki ti je stalno za ritjo, da še dihniti ne moreš več pošteno. (E. Fritz, Prostor in čas, 1970, št. 4/5, 247) | ||
bíti kot rìt in srájca vulg.; primera, v dv. sta
| Pomen | ||
| biti nerazdružen, neločljiv | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | In Jože, ves čas je z njim, skupaj sta kot rit in srajca, ne moreta se ločiti. (T. Partljič, Ne glej za pticami, 1967, 43) | |
| Po pravici rečeno, bila sta kakor rit in srajca. Po mojem je bil edini prijatelj, ki ga je imel v zavodu. (N. Košir – M. Vargas Llosa, Mesto in ščeneta, 1968, 257) | ||
| Do sem vse dobro. Denimo pa, da sta lord A in vojvoda Northumberlandski velika prijatelja in tičita skupaj kot rit in srajca. (George Mikes, Priročnik za snobe, NB) | ||
| Najtežje je sodelovati z avtorji, ki so pravniki, ekonomisti, sociologi, pedagogi. Ni čudno: bili so hrbtenica prejšnjega družbeno-političnega režima, njegova legitimacija – sprijeti z njim kot rit in srajca. (Drago Bajt, Odčitki, NB) | ||
| Njegov (tj. pisatelja Marcia Veloza Maggiola, op. J. K.) najnovejši roman Kot rit in srajca govori o mračnem obdobju tridesetletne diktature Rafaela Trujilla, še bolj kot o tem pa o dvojni morali v državi. (Delo, 6. jul. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera biti kot rit in srajca je nastala po primerjanju položaja srajce na posebnem delu človekovega telesa, tj. riti. Pomensko ustrezni nemški frazem se glasi mit jmdm. ein Kopf und ein Arsch sein ‘biti s kom tesno spoprijateljen, nerazdružen, neločljiv’. Razlagajo ga kot grobo analogijo k sopomenskemu ein Herz und eine Seele sein. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | bolg. | sme kato dupe i gašti |
| sàm kato dupe i gašti | ||
| češ. | být jedna ruka [s někým] | |
| hr. | biti kao prst i nokat [s kim] | |
| hr., srb. | biti kao lonac i poklopac | |
| mak. | se kako den i nok’ [so nekogo] | |
| se kako sabota i nedela [so nekogo] | ||
| pol. | być jak dva palce u ręki [z kimś] | |
| slš. | držat’ sa ako dva prsty | |
| ukr. | buty jak ryba z vodoju [z kym] | |
| buty jak nepozlyjvoda [z kym] | ||
bíti tího kot rìt vulg.; primera, tudi v mn.
| Pomen | ||
| bati se povedati kaj, bojazljivo molčati | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Da še vedno prodajate svoje govore, ni vaša krivda, kriv je čas, v katerem živimo, vendar mi boste plačali nekaj na roko, pa bom tiho ko rit. (B. Šömen, Rdeči smeh, 1970, 46) | |
| Kaj hočeš, to smo mi, Slovenci! Doma smo tiho kot riti, zato se pa drugje razkokodakamo! (Pavliha, 1965, št. 33, 2) | ||
| Izvor frazema | ||
| Nastanek primere biti tiho kot rit ne more temeljiti na sestavini rit ‘zadnjica’, saj bi ta del človeškega telesa težko povezovali s tišino. Prav nasprotno: že nekatera poimenovanja zanj, kot sta prda, prdalo, ki izhajata iz glagola prdeti, kažejo, da je treba izhajati iz prenesenega pomena te besede: rit vulg. ‘neznačajen, bojazljiv človek’ (SSKJ), po Glonarju ‘označba za boječneža, plahega strahopezdljivca, tudi za požrešneža’, npr. Ta človek je prava rit. Za boječega, plahega, strahopetnega človeka pa je znano, da je tiho, ker si pač ne upa govoriti, ugovarjati ipd. Torej se primera biti tiho kot rit nanaša na takega človeka in ne na spotikljiv del človeškega telesa! To dokazuje tudi zadnji zgled, ki je v množini: smo tiho kot riti. | ||
bíti v ríti vulg.; pren.
| Pomen | ||
| biti v neprijetnem, zapletenem položaju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Nič čudnega, če je slovenski film v riti, ko pa imajo režiserji tako radi goloto. (V. Gjurin, SR I, 1974, 74, 75) | |
| In še ko ponoči crkne vodovod, si pa v riti. (F. Pečnik, Avtobusna postaja, 1976, 38) | ||
| Ampak zdaj bi se gotovo lahko kaj oglasil, to je tvoja dolžnost, kot intelektualec si dolžan pomagati. Pa kaj, a smo res tako v riti? sem vprašal. (B. Gradišnik, Leta, 1985, 240) | ||
| Pri napadu, na primer jakosti ene čete, bi bila prednja vrsta stražnih položajev po treh minutah v riti. (A. Andersch – S. Jarc, Winterspelt, 1979, 86–87) | ||
| Gledam nova kviza, s katerima si naši privatni tv postaji (finančno sta obe solidno v riti) poskušata rešiti kožo. Ali so Slovenci res tako butasti. (Delo, 23. marca 2000, NB) | ||
| Nečesa pa ne bom nikoli razumel – jasno je, da smo globoko v riti, bolj bedne perspektive skorajda ne more biti – a ljudstvo na vprašanje, kako gre, še vedno odgovarja z »dobro, hvala«. (Delo, 16. okt. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem biti v riti je lahko nastal po predstavi, ki sledi stanju, kot ga izraža frazem lesti komu v rit. | ||
bŕcniti kóga v rìt vulg.; pren.
| Pomen | ||
| odpustiti, odsloviti koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Če se mi ne bomo dali, bodo hitro odnehali. Nas naj vprašajo, katerega vzgojitelja je treba brcniti v rit. (M. Vogrič, Zaznamovani, 1973, 105) | |
| Hotel ali ne hotel, tudi on je del tvojega življenja, tvoje usode. Lahko bi ga bil sunil v rit, ko si ga prvič srečal. (V. Kavčič, Živalski krog, 1982, 51) | ||
| Preveč kadi, veliko preveč. Lahko bi ga brcnil v rit, brez problema. (Delo, 12. jun. 1999, NB) | ||
| Gostovanje Pakistancev v mestu Kandahar na severu Afganistana se je končalo sredi tretje tekme, ko so policaji pridrli na igrišče, pobasali nogometaše in so šli. Naprej v zapor, potem je prišel frizer, potem so jih sunili v rit, naj gredo kam drugam kazat svoje kosmate noge, neverniki. (Delo, 24. jul. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem brcniti koga v rit je nastal iz prenesenega pomena besedne zveze brcniti koga v rit. Ta temelji na pomenu ‘grobo odsloviti, nagnati koga z brco v zadnjico’. Po parafraziranju sestavine brcniti v dati brco je nastal sopomenski frazem dati komu brco v rit. | ||
dáti [jíh] kómu po ríti vulg.; olepš.
| Pomen | ||
| natepsti koga | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Tatvino bi mu navsezadnje še lahko odpustili, nesramnosti pa nikoli, kajti vzgoja mora biti predvsem šola spoštovanja. Torej naj bi jih lovski čuvaj Sorel nemudoma naložil fantu po riti. (Gustave Flaubert, Bouvard in Pécuchet, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Frazem dati [jih] komu po riti olepševalno izraža to, kar bi lahko povedali bolj naravnost z glagolom natepsti ali dati komu batine po riti. Izpust sestavine batine ali možna zamenjava s sestavino jih nekoliko olepšujeta, prikrivata neprijetno resnico. Podobno velja za frazem dati komu [eno] po riti. | ||
dáti kómu bŕco [v rìt] vulg.; pren.
| Pomen | ||
| odpustiti, odsloviti koga; zavrniti koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Dali so nam brco v rit, naj se nehamo zanašati na institucije … To smo naredili, zdaj pa nam drugi publicisti očitajo, češ da so filmi narejeni amatersko. (Delo, 8. apr. 2000, NB) | |
| Na kartonski embalaži, pribiti na lesen okvir, je napisan začetek ameriške Ustave: »Mi, prebivalci Združenih držav Amerike …« Vam bomo dali brco v rit. (Delo, 8. dec. 2001, NB) | ||
| Tržaškim politikom ni seglo v globino sivih celic, da so se iz tega posla umaknili celo izkušeni Nizozemci, zdaj bi najraje podarili brco v rit tudi Brunu Koreliču iz koprske luke, ki je pokazal dovolj korajže, da se je šel duhamorna pogajanja z italijansko birokracijo. (Delo, 23. feb. 2002, NB) | ||
| No, če smo natančnejši, se ni nihče poslovil brez vsaj simbolične brce v rit; zvezo komunistov so prisilile zgodovinske in družbene razmere, Podobnika pa njegov »prijatelj« Lojze Peterle. (Delo, 12. apr. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. brcniti koga v rit. | ||
dáti kómu [êno] po ríti vulg.; olepš.
| Pomen | ||
| udariti koga | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Tu smo seveda brez moči, kajti ne glede na to, kako starši s svojim otrokom ravnajo, občutiš v sebi nepremostljivo oviro, ko si želiš mulca nahruliti ali mu celo dati eno po riti. Sicer pa so starši vsega sveta očitno prepričani, da je njihov otrok enkraten, brezmejno simpatičen, neverjetno zanimiv, inteligenten in krasen in ne vem kaj še vse … (Delo, 10. apr. 2004, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Gl. dati [jih] komu po riti. | ||
dobíti bŕco [v rìt], gl. brca.
dobíti jíh po ríti vulg.; olepš., tudi pren.
| Pomen | ||
| biti tepen; biti kaznovan | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Samo če bo pijan. Dobil jih bo po riti, da bo teden dni vriskal. (P. Zidar, To in se pismo (Sv. Pavel), 1965, 145) | |
| Sklenila je, da mulc za novo šolsko leto ne bo dobil novih učbenikov. Naložila pa mu je, naj sedi v prvi vrsti in dobro posluša, drugače jih bo dobil – po riti. (Delo, 19. avg. 2000, NB) | ||
| Če občani ne izkažemo odgovornosti in ne plačamo državi do tolarja vseh obveznosti, jih takoj dobimo po prstih in po riti. Do pred kratkim še avta nisi mogel registrirati, če nisi poravnal vseh davkov. (Delo, 15. dec. 2001, NB) | ||
| Odlično bi bilo, ko bi imeli take predstavnike ljudstva, ki kodeksa ne bi potrebovali. S kodeksom je tako kot z vsakim normativom – če se ga ne držiš, jih dobiš po riti. (Delo, 9. jul. 2005, NB) | ||
| Oddaje začenjajo z napovedmi, kakršna je »danes bomo govorili o ženskah, ki jih rade dobijo po riti«, kakor da bi bile ženske, ki se rade pustijo našeškati, enake. (Delo, 9. sep. 2006, NB) | ||
| Smo pa na zemljici poklečali in jo dobili z gajžlo po riti. (Delo, 17. okt. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem dobiti jih po riti, ki ima tudi prenesen pomen, izhaja iz nekdanjega načina fizičnega kaznovanja otrok, ki so jih tepli z roko, šibo ali palico večinoma po riti. Sestavina jih tu olepševalno zamenjuje udarce, batine. V prenesenem pomenu se kaznovanje posplošuje na vse ljudi. Vulgarna sestavina rit je v sopomenki zamenjana z olepševalnim zadnja plat. V drugih omenjenih sopomenkah s sestavinami glava, grba, nos, prst se izkazuje, da so bili lahko otroci kaznovani razen po riti tudi z udarci po drugih delih telesa. | ||
dobíti žúlje na ríti, gl. žulj.
hodíti okóli ríti v váržet, gl. okoli riti v žep.
hodíti okóli ríti v žêp, gl. okoli riti v žep.
iméti mévlje v ríti, gl. mevlja.
iméti sršéne v ríti, gl. sršen.
íti [hudíču] v rìt vulg.; pren., tudi z naj + povedni naklon
| Pomen | ||
| propasti, izginiti | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Ko smo prišli k prvim hišam na Lazu, so nam ljudje povedali: »Italija je šla hudiču v rit!« (Po pripovedi A. Rutar-Svečana J. Dolenc, Tolminski zbornik 1975, 1975, 42) | |
| Vse skupaj bi kronali še z: masa je lahko energija, ki je pravzaprav tudi masa, kar je v bistvu isto, samo malce drugače. Odziv bi prav gotov bil enak odgovoru pretepenega poslanca: »Naj gredo v rit (Delo, 29. maja 2000, NB)!« To se pravi, najmanj na vsake tri mesece bomo v Državni zbor potihem prinesli nek papirček pa rekli, fantje, tule smo še dolžni, pa še tukaj smo dolžni, pa še tukaj smo dolžni, pa še tukaj smo dolžni, zdaj bomo pa naredili rebalans proračuna, da bomo nekako to zakrili. Potem pa spet čez tri mesece, tukaj smo dolžni, pa tukaj smo dolžni, pa ta družba cveti, pa ona družba cveti, država gre k »hudiču v rit«, ampak bomo naredili pa še en rebalans proračuna. In tako dalje »ad Calendas Graecas«. (Državni zbor RS: 1. izredna seja 11. 11. 2008, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. pojdi [hudiču, vragu] v rit. | ||
íti okóli ríti v žêp, gl. okoli riti v žep.
izprašíti kómu rìt šalj.; pren.
| Pomen | ||
| 1. natepsti koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | 26. okt. 2008 … Najina čudovita, včasih tudi zelo stroga mama, ki mi je znala pošteno izprašiti rit. Ampak naredila me je tako, kakršna sem. (Google, www.ednevnik.si/…) | |
| 24. feb. 2007 … Imam prizor, v katerem se mora sama braniti in dobro se drži – zna izprašiti rit zlikovcem! (Google, www.kolosej.si/filmi…) | ||
| 10. sep. 2009 … Samomorov bo manj šele takrat ko boste tistega ki vas maltretira bodisi v službi ali doma enostavno po gobcu ali pa mu izprašili rit s … (Google, www.siol.net/…) | ||
| 2. ugnati, premagati koga, dati vetra komu | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Opis skupine: Vrhovni plenum, sestavljen iz moderatorjev, ki vam bodo izprašili rit, če ne boste upoštevali pravil! (Google, kp.mojforum.si/…) | |
| 10. mar. 2010 … Ravno zaradi dejstva, da so v tem zelo uspešni, so v relativno kratkem času izprašili riti Yahooju in AltaVisti. (Google, www.anze.eu/…) | ||
| 4. jun. 2010 … Grdi slovenski raček se bo po taki antipromociji gotovo še bolj potrudil in izprašil rit »lepemu« stričku Samu. (Google, mojevro.finance.si/…) | ||
| Švedi so namreč »izprašili riti« Čehom z visokih 7:3 … Odlična predstava »treh kron«! (Google, drustvo-bakla.si/…) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem izprašiti komu rit, tudi izprašiti komu zadnjico, se navezuje na frazem izprašiti komu hlače, ki temelji na predstavi, da se pri udrihanju po zadnjici koga odstrani tudi prah s tega dela hlač. Po tej predstavi je tudi nastal glagol izprašiti ‘odstraniti prah s česa’. Sestavina hlače je zamenjana s sestavinama zadnjica in rit, ki sta prek hlač dejanski cilj udarcev. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to tan so.’s hide |
| fr. | donner sur les fesses | |
| flanquer une bonne raclée à qn. | ||
kúzla skáče v rìt kómu, gl. kuzla.
lahkó me kúšnete na rìt vulg.; pren., tudi v rit
| Pomen | ||
| izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Povej temu gospodu,« je rekla, »da potrebujem takšne majhne zvezke. Za Shakespeara, za Tennesseeja.« »Ne razumem, kaj hoče,« je rekel knjigarnar. »Lahko me kušnete na rit,« je rekla. In odšla skozi cingljajoča vrata. (Drago Jančar, Posmehljivo poželenje, NB) | |
| Hahaha! Ko vas jebe! Lahko me vsi kušnete na rit. Kar postavite se v vrsto. (Google, www.finance.si/…) | ||
| Naš zdravstveni sistem pa lahko »na rit kušnete«, ker nimate pojma, kaj vse dobite za tistih dobrih 20 evrov dodatnega zavarovanja. (Google, med.over.net/…) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem lahko me kušnete na rit je nastal po podobni predstavi kot sopomenski piši me v rit. V tem primeru nesmiselno pihanje v rit zamenja poniževalno poljubljanje riti. V obeh primerih govoreči s tem, ko mu pripisuje nesmiselno ali poniževalno dejanje, izraža sogovorniku omalovaževanje, brezbrižnost. | ||
lésti kómu v rìt vulg.; pren., dov. zlesti
| Pomen | ||
| izkazovati komu pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kajpak, tudi kazni so bile prihranjene za zelence. Sebi enakih se ni lotil. In tistih, ki so mu lezli v rit. (M. Vogrič, Zaznamovani, 1973, 240) | |
| Si misliš, da boš prej doma, če jim boš zlezel v rit? (Mitja Vošnjak, Kri in vino, 1963, 89) | ||
| Imel je ženo tako rad, / da je spodobno kral, goljufal, / lezel drugim gospodom v rit … (G. Strniša, Ljudožerci, 1972, 79) | ||
| V recepciji se je hotel opravičiti zaradi pripetljaja, a smo mu to vendarle izbili iz glave, sicer res ni znal niti besedice italijansko, ampak takle zna v vsakem jeziku razumljivo zlesti v rit. (Libuše Moniková, Fasada, NB) | ||
| Tisti, ki nas danes najbolj obtožujejo, da smo se povezali z Berezovskim, so mu takrat, ko je bil še na oblasti, najbolj lezli v rit. (Delo, 25. mar. 2002, NB) | ||
| Zato je poskočil do stropa, ko je zvedel, da so časogibniki dobili izdatno državno podporo za raziskave sprehajanja skozi čas. »Komu si spet zlezel v rit, da si dobil denar za svoje čarovnije?« je po Mreži vprašal Diva Čapjeka. (Miha Remec, Trapanske kronografije, NB) | ||
| Stoprocentno uspešen. Zna zlesti v rit. Zna lesti v vsako tazadnjo. (Sonja Votolen, Pravica do sebe, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem lesti komu v rit je nastal po predstavi o pridobivanju naklonjenosti koga z lezenjem v spotikljiv del telesa tega, in ne z dokazovanjem naravnost iz oči v oči. Po substantivizaciji, tj. posamostaljenju glagola lesti je nastal še frazem lezenje v rit. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to lick so.'s arse |
| to kiss so.’s ass | ||
| fr. | faire du lèche-cul à qn. | |
| češ. | lézt někomu do prdele | |
| nem. | jmdm. in den Arsch kriechen | |
| rus. | lezt‘ komu v zadnicu | |
lézenje v rìt, gl. lezenje.
naložíti [jíh] kómu po ríti, gl. dati [jih] komu po riti.
okóli ríti v váržet, gl. okoli riti v žep.
okóli ríti v žêp vulg.; pren., prisl. zv., tudi kot prilastek
| Pomen | ||
| po ovinkih, napačno, neustrezno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Prispel sem kot običajno po manj obiskanih poteh, kar se je le dalo po divjem in počez. In ker vmes ni bilo mostu, bi moral okoli riti v žep, vsaj sto petdeset kilometrov okoli jezera. (Tomo Križnar, Samotne poti, NB) | |
| Profesionalna radovednost nas je gnala proti Džakovici. Poskušali smo priti okoli riti v žep. Policaji nas niso ovirali, naleteli pa smo na neizprosno vojaško logiko. (Delo, 14. avg. 1998, NB) | ||
| Cesto pod Meljskim hribom so nato zaprli in začuda: ljudje so se navadili hoditi »okoli riti v žep«, čez most na Pobrežje in nato čez drugi most spet v Melje, staro cesto, ki jo uporabljajo le še posamezniki, pa je zaraslo zelenje. (Delo, 6. avg. 1999, NB) | ||
| V njem se vsak kmalu sprijazni, da bo moral v lučaj oddaljeno dvorano kar z avtobusom. Med čakanjem na postaji in vožnji »okoli riti v varžet« pa se razblinijo že uvodni stavki sydneyjske pravljice. (Delo, 13. sep. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem okoli riti v žep z različico okoli riti v varžet, ki se povezujeta z glagolskimi sestavinami gibanja, kot iti, hoditi, priti itd., temelji na zelo razvidni predstavi, da kdo seže v žep tako, da gre z eno roko okoli riti v nasprotni žep, tj. z desno roko v levi žep in obratno z levo roko v desni žep. To je očitno zelo nerodna kretnja, ki preneseno pomeni napačen, neustrezen pristop h kaki stvari, kakšni dejavnosti. To še natančneje potrjuje tudi sopomenski frazem iti z levo roko v desni žep v pomenu ‘lotiti se stvari napačno, neustrezno’. | ||
píši me v rìt tudi
píšmevrìt vulg.; pren., velel., tudi z naj, v mn. pišite
| Pomen | ||
| izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Prošt naj me v rit piše, prepovem mu v hišo hoditi, ker ni človeški. (B. Brecht – M. Šmalc, Izbrana dela I, 1962, 34) | |
| »Ti, Brcko, ti me kar v rit piši s svojimi kaplarskimi nazori. Jaz že vem, kaj bom rekel, brez pomoči tvoje kratke pameti.« (V. Ocvirk, Soncu ni verjeti, 1960, 71) | ||
| Anton je na vse to malomarno skomignil z rameni in rekel, naj ga vsi lepo v rit pišemo. On da ni gospodar. (B. Zupančič, Sedmina, 1957, 37) | ||
| Izvor frazema | ||
| Sestavina piši, skrajšano tudi piš, v množini pišite, je velelnik glagola pihati, torej današnje običajno pihaj. Kam je usmerjeno glagolsko dejanje pihanja, kažejo sestavina rit, pri sopomenkah uho, nekam. Če upoštevamo pomene omenjenih besed, ne dobimo nič smiselnega. Torej gre za nesmiselno dejanje, ki ga govorec zaukaže, pripiše sogovorniku. S tem pa izrazi svoje veliko omalovaževanje, brezbrižnost do besed, prizadevanj sogovornika. Glagola pihati in pihniti sta tudi v pomensko sorodnih izrazih piham na to, pihnem na to v pomenu ‘požvižgam se na to’. Omenjena izraza sta v Cigaletovem nemško-slovenskem slovarju in v Frazeološkem slovarju v petih jezikih J. Pavlice kot ustreznici nem. Ich pfeife darauf. Skoraj povsod ju je nadomestil ekspresivni izraz požvižgati se na kaj v pomenu ‘ne ceniti, ne upoštevati česa, omalovaževati kaj’. Glagol pihniti je še v frazemu ta ga pa pihne v pomenu ‘je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov’. Frazem piši me v rit ima pravopisno pogovorno različico pišmevrit z izpeljankami pišmevritarski, pišmevritarstvo, pišmevritičen, pišmevritnik, pišmevritništvo, pišmevritovski. Predstavno zelo blizu sln. piši me v rit je nem. blas’ mir ins Loch (dobes.: pihaj mi rit), ki pomeni grobo zavrnitev. Sestavina uho je tudi v drugih izrazih s podobnimi ali sorodnimi pomeni, npr. ekspr. pri enem ušesu noter, pri drugem ven ‘ničesar ne ubogati, ne upoštevati; nič si ne zapomniti’ in ekspr. imeti kosmata ušesa ‘ne hoteti slišati, upoštevati stvari, ki komu niso všeč, zlasti ukazov’. Frazem pri enem ušesu noter, pri drugem ven je že v Cigaletovem nemško-slovenskem slovarju leta 1860, in to skupaj s sopomenskima izrazoma ne marati za kaj in za uho metati. Za zadnji izraz je kot vir naveden Gutsmann. | ||
po ríti bi biló tréba kóga vulg.; elipt.
| Pomen | ||
| natepsti, kaznovati bi bilo treba koga | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | … revnim otrokom iz soseščine je kupovala obleke, si zgradila vilo in sploh živela na veliki nogi, dokler jo novembra 2001 niso poklicali z japonske televizije in ji povedali, da je Judži Čida zaprt, saj je ukradel 12 milijonov državnega denarja. Anitin prvi odgovor je bil: »Če je kradel, potem ga je treba pošteno po riti!« (Delo, 5. feb. 2003, NB) | |
pójdi [hudíču, vrágu] v rìt vulg.; pren., velel., mn. pojdite, navadno pejt, pejte
| Pomen | ||
| izraža veliko omalovaževanje ali težnjo, da nagovorjeni propade, izgine | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | »Pojdi v rit s svojo revolucijo,« je rekel stric. (M. Kundera – D. Baran, Življenje je drugje, 1979, 153) | |
| »Jaz pa nič,« je rekel. »Nobenega usmiljenja! Pojdi v rit, komu sem se pa jaz smilil?! Šus v glavo in gremo naprej (M. Rožanc, Ljubezen, 1979, 129).« Vojna s Prusijo, stroški, davki, pokopi, ubijanja, greh na greh. Blagoslovil je cel regiment, moral ga je blagosloviti, nikoli mu ne bi odpustili, če tega ne bi storil, in tako je storil, čeprav v bolezenski vročici; pomislil je na onega župnika, ki ne mara posta, kaj bi rekel župnik Janez od Svetega Roka: Naj gre vojska vragu v rit. Potem bi se pokrižal in pokesal, ker je to rekel. (D. Jančar, Katarina, pav in jezuit, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem pojdi v rit podobno kot sopomenka piši me v rit temelji na nesmiselnosti pihanja ali pošiljanja v »nespoštovani del« človeškega telesa. Različica z dodanim hudiču ali vragu to nesmiselnost še poudarja. Verjetno v navezavi s frazemoma pojdi k hudiču, pojdi k vragu pa je možen tudi pomen ‘izraža težnjo, da nagovorjeni propade, izgine’. Ta drugi pomen ima tudi frazem iti [hudiču] v rit, ki se razlikuje od obravnavanega samo po glagolskem naklonu, z obliko naj gre vse [hudiču] v rit pa se težnja po propadu, izginotju koga prenaša z ogovorjenega na tretjo osebo ali stvar. | ||
práskati se po ríti vulg.; pren.
| Pomen | ||
| lenariti, živeti v brezdelju | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Ne vem, kaj bom naredil, saj bi spor na sodišču v vsakem primeru trajal predolgo, jaz pa bi denar, na katerega sem trdno računal, potreboval takoj, saj bom sicer zelo težko preživel ob tem, da moram plačati tudi 150 tisočakov šolnine za prvi letnik podiplomskega študija. Resnično obžalujem, da sem hitel z diplomo, saj bi lahko sicer še eno leto dobival štipendijo in bone za študentsko prehrano, ob tem pa počel karkoli ali pa se praskal po riti. (Delo, 12. feb. 2002, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Frazem praskati se po riti temelji na predstavi, da je praskanje po riti zelo neproduktivno, a tudi neugledno, spotakljivo opravilo, za katerega imajo čas samo lenuhi in brezdelneži. Precej bolj normalno in razumljivo je praskanje za ušesi, ki izraža zadrego, v kateri se ljudje pogosto znajdejo. | ||
príti okóli ríti v žêp, gl. okoli riti v žep.
sprána rìt, gl. tak, kot bi si pes jajca opral v njem.
státi kómu za rítjo, gl. biti komu za ritjo.
súniti kóga v rìt, gl. brcniti koga v rit.
svetíti se kot púmpeževa rìt star.; primera
| Pomen | ||
| zelo se svetiti | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Sestra ne pozabi dodati, da bolna noga ne sme biti suha, vedno je treba paziti, da bo vlažna. Rana je oskrbljena, dobro je, noga je namazana in se sveti kot pumpeževa rit, konča svoje delo Mira. Alojz pove tudi, da so mu jo pred desetimi leti hoteli odrezati, pa je v šali dejal, da noge ne da, dokler lahko še »našo« brcne z njo. (Mag, januar – december 2007, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Primera svetiti se kot pumpeževa rit se uporablja v restavratorstvu, kjer pomeni stopnjo leska pozlate, nasploh pa takrat, ko kako stvar, npr. čevelj, pohištvo, dragocen predmet toliko časa drgnemo, loščimo, da je dosežen izjemen lesk. Jedro primere je sestavina pumpežev, pridevniška izpeljanka izraza pumpež, ki je sopomenka za gladež, tj. naprava za glajenje, loščenje površine česa. Izraz pumpež skupaj z izrazom gladež tvori poimenovanje neke igre gladež pumpež. | ||
temà kàkor v ríti, gl. rog.
vsè k ríti prinêsti kómu vulg.; pren.
| Pomen | ||
| zelo streči komu | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Viš, tudi ta vsevedni modrijanček se širokousti in gobezda, da bi morali mladini vse k riti prinesti,« je z dlanjo tolkel po časopisu. (M. Vogrič, Zaznamovani, 1973, 12) | |
| Sinček edinček, scrkljanček, ki mu je mamica zmeraj vse k riti prinesla. In mu še zmeraj nosi, temu svojemu neponovljivemu biseru. (B. Zupančič, Zlati prah, 1979, 62) | ||
| »Strežem ti ko malemu bogu, pa me vseeno priganjaš. Vse ti moram prinesti k riti, drugače nisi zdrav.« (J. Švajncer, Karneval, 1968, 194) | ||
Dostopnost