iméti hudíčevo sréčo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| imeti veliko srečo | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | »Mislim, da sem se Jerneju, ki se dlje časa ukvarja s tem športom, že precej približal, pred tedni sem ga celo premagal,« je povedal Jazbec, ki je imel ob tem tudi hudičevo srečo. (Delo, 17. jul. 2002, NB) | |
| Ta je pogumnemu bojevniku izrazil sožalje zaradi izgubljene roke, Nelson pa ga je na kratko odpravil: »Imeli ste prav hudičevo srečo: če bi izgubil nogo, zdaj ne bi pri vas kupoval nogavic.« (Delo, 21. okt. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti hudičevo srečo temelji na prenesenem pomenu sestavine hudičev ‘ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo’. Enaka prenesena pomena imata tudi sestavini vražji in svinjski v sopomenskih frazemih imeti vražjo srečo, imeti svinjsko srečo. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | avoir une veine de pendu |
| hr., srb. | imati vrašku sreću | |
| nem. | Teufelsglück, Sauglück, Schweineglück | |
iméti sréčo v nesréči ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| pri nesreči, nezgodi, smoli ne biti tako težko prizadet, kot bi bilo pričakovati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Vsi so za njim jokali, ker so ga imeli radi in ga častili s tako častjo, kakršna se staršem spodobi. Tako da Bog včasi že na tem svetu srečo v nesreči, če človek tudi v nesreči vedno Bogu zvest ostane. (J. Cigler, Sreča v nesreči, NB) | |
| Angleški vratar David Seaman je imel srečo v nesreči, da je ostal živ v prometni nesreči. Z avtom je zadel robnik pločnika, se na cesti postavil počez in prevrnil na streho. (Delo, 4. apr. 2000, NB) | ||
| Moj princip v življenju je imeti srečo v nesreči. Večkrat si sicer želim, da ne bi bilo tako in da bi bila sreča konstanta in nesreča spremenljivka. (Delo, 1. jun. 2002, NB) | ||
| Zadnji dve etapi Vuelte nista bili srečni za slovenske kolesarje. V 14. se je v množičen padec zapletel Gorazd Štangelj, ki je imel sicer srečo v nesreči, saj jo je odnesel brez hujših posledic. (Delo, 23. sep. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Nastanek frazema imeti srečo v nesreči je razviden iz njegove sestave in temelji na dejstvu, da lahko nekaj sreče v nesreči pripomore, da le-ta ni tako huda, kot bi lahko bila. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | sth. could have been worse |
| češ. | mít štěstí v neštěstí | |
| fr. | avoir de la chance dans la malchance | |
| hr., srb. | sreća u nesreći | |
| nem. | Glück im Unglück haben | |
| rus. | Net huda bez dobra | |
| Ne bylo by sčast’ja, da nesčast’e pomoglo | ||
iméti svínjsko sréčo, gl. imeti hudičevo srečo; imeti [debel] krompir.
iméti vèč sréče kot pámeti ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| imeti pri čem srečo, uspeh bolj zaradi naključja, okoliščin kot zaradi pametnega ravnanja | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Vse prihaja iz prisluškovalne naprave, ki jo je za nas vgradila danska tajna služba v nekem palestinskem domu v Köbenhavnu. Zdi se, da smo v tem primeru imeli več sreče kot pameti,« je dejal Musa. (Victor Ostrovsky, Lev iz Judeje, NB) | |
| Ne verjamem, da bi mi kdo zavidal. Priznam pa jim, da imam pri jezikih več sreče kot pameti, saj sem kot silno zgovoren, včasih kar preveč, odraščal na stičišču treh velikih svetovnih kultur – slovanske, romanske in germanske. (Delo, 12. feb. 2003, NB) | ||
| Najbrž sem imel več sreče kot pameti, da se mi kar lep čas ni bilo treba opredeliti do njunega razmerja. Šele po drugem krožniku se je izkazalo, da je Lelia gospodična, prvorojena hči, ki rada spremlja očeta, še rajši potuje … (Delo, 6. nov. 1999, NB) | ||
| Mislim, da smo imeli pri tem več sreče kot pameti. Summa summarum smo lahko sicer s stanjem zelo zadovoljni, tranzicijo smo dobro izpeljali. (Delo, 8. jan. 2005, NB) | ||
| Sprti sosedje z Vrha pri Višnji Gori imajo očitno več sreče kot pameti, saj bi se bili njihovi spori lahko celo tragično končali. (Delo, 19. okt. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Nastanek frazema imeti več sreče kot pameti temelji na dejstvu, da je za dosego česa ali za izognitev nesreči pogosto potrebno več sreče kot pameti oziroma znanja. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to have more luck than brains |
| češ. | mít víc štěstí než rozumu | |
| fr. | être plus heureux que sage | |
| avoir une veine de cocu/pendu | ||
| hr., srb. | imati više sreće nego pameti | |
| it. | avere più fortuna che giudizio | |
| avere più fortuna che buonsenso | ||
| nem. | mehr Glück als Verstand haben | |
iméti vrážjo sréčo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| imeti veliko srečo | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Lahko si pogledate magnetogram, ne bi rad kradel dragocenega časa. Ugotavljam pa, da smo takrat, se pravi leta 1990, 1991, v obdobju prvih dveh let imeli res veliko, lahko bi rekel celo vražjo srečo. Razmerje sil, ki je bilo vzpostavljeno po volitvah, nas je dobesedno prisililo, nas je zavezalo, da smo projekt osamosvojitve uresničevali skupaj, da nismo izločili skoraj nikogar, da smo potrebovali skoraj vsakogar in da smo verjeli v skupni projekt. (Državni zbor RS: 16. izredna seja, 14. 12. 1997, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti vražjo srečo temelji na prenesenem pomenu sestavine vražji: ‘ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo’. Podobno velja za sestavini hudičev in svinjski v sopomenskih frazemih imeti hudičevo srečo, imeti svinjsko srečo. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | avoir une veine de cocu/pendu |
| hr., srb. | imati vrašku sreću | |
| nem. | Teufelsglück, Sauglück, Schweineglück | |
koló sréče, gl. kolo.
koló sréče se obŕne, gl. kolo.
koló sréče se vrtí, gl. kolo.
koló sréče se zasúka, gl. kolo.
koló sréče se zavrtí, gl. kolo.
obrníti koló sréče, gl. kolo.
poskúsiti sréčo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| tvegati, narediti kako dejanje z upanjem na uspeh | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Njegova filmska industrija naivnih pozab za množice preprostih je največja na svetu. Zlato korito vabi milijone novih in novih z revnega podeželja poskusiti srečo, ki so jo videli na televiziji. (Tomo Križnar, O iskanju ljubezni, NB) | |
| Vedno poskušam izkoristiti priložnost, da igram različne karakterje, to pa je verjetno najbolj ekstremni primer in je zato zbudil tako pozornost. Všeč mi je bil scenarij in ljudje, vključeni v projekt, zato sem se odločil poskusiti srečo. (Delo, 4. nov. 2000, NB) | ||
| Po razpadu Sovjetske zveze in padcu berlinskega zidu so Judje, ki so prej živeli v sovjetskih in vzhodnoevropskih državah, kjer so zadnja leta imeli težave zaradi slabega gospodarskega položaja in antisemitskega razpoloženja, hoteli poskusiti srečo v Nemčiji. Tja so se priseljevali v manjših skupinah, a danes je očitno, da judovske skupnosti v Nemčiji doživljajo preporod. (Delo, 15. jul. 2003, NB) | ||
| Argentinska izbrana vrsta bo danes poskusila srečo na prizorišču, ki ji doslej ni bilo naklonjeno. Na Olimpijskem štadionu v Berlinu so se modrobeli namreč dvakrat pomerili z »elfom«, obakrat na prijateljski ravni: leta 1979 so izgubili z 1 : 2, devet let pozneje pa z 0 : 1. (Delo, 30. jun. 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem poskusiti srečo je nastal po izpustu iz daljšega *poskusiti najti srečo, *poskusiti izzvati srečo, *poskusiti doživeti srečo ipd. Nasprotno doživetje, občutje sreče lahko izrazimo s frazemom okusiti srečo. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to try one’s luck |
| to take one’s chances | ||
| to chance one’s luck | ||
| češ. | pokoušet štěstí | |
| fr. | tenter sa chance | |
| hr., srb. | kušati sreću | |
| pokušati sreću | ||
| it. | tentare la fortuna | |
| tentare la sorte | ||
| nem. | sein Glück versuchen | |
| sein Glück probieren | ||
| rus. | iskušat’ sud’bu | |
| ispytyvat’ sud’bu | ||
sijáti od sréče ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| počutiti se zelo srečnega, kazati svojo srečo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »A mi je veliko pomagalo občinstvo, ki me je srčno bodrilo, tako da je bilo tekmovanje pravi užitek. Upam, da sem se jim s to zmago oddolžil,« je sijal od sreče Mitja Petkovšek. (Delo, 12. jun. 2000, NB) | |
| Najuspešnejši slovenski poklicni golfist Danijel Kraljič po prvem dnevu dvodnevnega turnirja za Slovensko častno lestvico ni sijal od sreče. Vendar je v golfu vse mogoče … (Delo, 28. maja 2005, NB) | ||
| »Cannavaro je najboljši branilec na svetu, odlični Buffon je preprečil Trezeguetu, da zatrese mrežo. Zdaj sem svetovni prvak in uživam v trenutkih slavja,« je sijal od sreče vselej mirni in razsodni Lippi. (Delo, 11. jul. 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Pomen frazema sijati od sreče temelji na sestavini sijati ekspr. ‘z izrazom oči, s potezami na obrazu kazati močno čustveno vznemirjenost’. Sestavina sreča samo še dodatno krepi ta pomen in ga natančneje poimenuje. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | zářit štěstím |
| hr., srb. | sjajiti [se] od sreće | |
| sjati [se] od sreće | ||
| nem. | im Glück schwimmen | |
sréča je míla [kómu] ekspr.; pren., tudi v prih., pret., pogoj.
| Pomen | ||
| razmere, okoliščine so ugodne (za koga) | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Naj jim bo sreča mila, opravljali so dober posel … (Margaret Drabble, Zlati svetovi, NB) | |
| Vnel se je hud boj. Sreča junaška je bila mila kristjanom. Turka so uničili in mesto je bilo rešeno. (J. Sket, Miklova Zala, NB) | ||
| Pavček: Vsaj duhovno pa je treba ostati v generalnem toku, denimo, slovenske poezije in potem, če ti je sreča mila, najti kakšen stranski rokavček zase. (Delo, 19. apr. 2003, NB) | ||
| Vlada bo zakon poslala v parlament po hitrem postopku, in če mu bo sreča mila, bo sprejet še pred volitvami. (Delo, 4. sep. 2000, NB) | ||
| »Če bo sreča mila, se bodo do jeseni v novo hišo preselili starši in moja obrt,« je povedala Aleksandra Mlekuž-Kamarič. (Delo, 13. apr. 2000, NB) | ||
| Tam, v pravljičnem svetu, bi bil eden dober, drugi hudoben, eden grd, drugi lep. Enemu bi bila sreča mila, drugemu pa ne. (Delo, 3. nov. 2001, NB) | ||
sréča se nasméhne kómu ekspr.; pren., 3. os. ed., tudi pret. in prih.
| Pomen | ||
| doživeti uspeh, navadno brez svojih zaslug | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Sreča se nasmehne le redkim iskalcem. V brazilski zvezni državi Minas Gerais iščejo minerale in drage kamne predvsem zasebniki. (Delo, 9. nov. 1999, NB) | |
| Če bi znala Ukrajinka to izkoristiti, bi ji igralka z najvišjim ratingom kar vsilila naslov. Toda v kritičnih trenutkih, ko ni šlo brez časovne stiske, se bela ni najbolje znašla in športna sreča se je nasmehnila Galliamovi. (Delo, 5. maja 2001, NB) | ||
| Velikanska sreča se je nasmehnila nepridipravu, ki je v noči na soboto vlomil v stanovanjsko hišo v Vidmu pri Dolu. Odnesel je zlate prstane in verižice, tolarje in devize ter lastnika oškodoval kar za okoli 12 milijonov tolarjev. (Delo, 18. dec. 2001, NB) | ||
| Če se nam bo posrečilo odbiti Rommla, bi se zaupanje poglobilo in dobili bi občutek, da se nam bo sreča nasmehnila. (W. S. Churchill – J. in M. Zupančič, Druga svetovna vojna, 1964, 675) | ||
| … s tolažbo, da se jim bo vsaj popoldne nasmehnila sreča. (J. Dular, Krka umira, 286) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | štěstí se usmálo na koho |
| fr. | la chance lui a enfin souri | |
| hr., srb. | sreća se komu osmjehne | |
| sreća se komu smiješi | ||
| rus. | sčast’e ulybnulos’ komu | |
| fortuna ulybnulas’ komu | ||
sréča v nesréči ekspr.; navadno v povedni rabi, pren.
| Pomen | ||
| ugodnejši izid nesreče, nezgode, smole, kot je bilo pričakovati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pomanjkanje služabnikov pa je po svoje tudi sreča v nesreči. Trdno sem namreč prepričan, da se je kakovost kuhanja na splošno v Britaniji precej izboljšala, odkar so ženske prevzele kuho iz rok utrujenih in naveličanih najetih kuharjev. (George Mikes, Priročnik za snobe, NB) | |
| Sedemindvajsetletni voznik avtobusa je zaradi neizkušenosti med vožnjo navzdol namesto z avtomobilskim motorjem, zaviral z zavorami tako vneto, da so se pregrele in popustile. Sreča v nesreči je bila, da je trčil le z osebnim avtom in da je voznik z manevrom v hrib avtobus »uspešno« ustavil. (Delo, 1. mar. 2001, NB) | ||
| Močan blatni tok, ki je trajal kar 15 minut, so Kosečani doživeli tudi prejšnji petek, ko je deževalo. Sreča v nesreči pa je, da je bila struga Brusnika, ki so ga poglobili, razširili in opremili z novim mostom, ravno ob pravem času pripravljena na boj proti naravnim silam. (Delo, 6. jul. 2002, NB) | ||
| Sreča v nesreči je morda le to, da se bo baraka, v kateri je nekoč sicer bival laboratorij za podnaslavljanje filmov, podrla prej kakor kinotečna dvorana. To je očitno tudi edini način, da se državno kolesje sploh zdrzne. (Delo, 5. jun. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. imeti srečo v nesreči. Ustrezni hrvaški ali srbski frazem je sreća u nesreći. | ||
Dostopnost