bél kot sténa ekspr.; primera, v povedni rabi
| Pomen | ||
| zelo bled | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Črnuh je stal za njim in strmo gledal, njegov brat pa je bil miren, eno roko je imel v žepu, v drugi pa je držal kozarec. Savnik je bel kot stena gledal predse. (D. Jančar, Krištof, NB) | |
| »Kaj vam je za božjo voljo! Beli ste kakor stena!« in prijel me je za roko. »Pri nas se je zgodila nesreča! Hišo popravljajo, ni drugače mogoče, da se je vse podrlo.« (Zofka Kvedrova, Veliki in mali ljudje, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera bel kot stena temelji na dejstvu, da je osnovna in večinska barva sten bela. Belina in bledica na obrazu sta si na pogled zelo blizu, kar potrjujejo tudi nekatere sopomenske primere bled kot stena, bel kot kreda, bel kot smrt, bel kot zid. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | bílý jako stěna |
| nem. | weiß wie eine Wand | |
| rus. | belyj kak stena | |
bíti med svôjimi štírimi sténami, gl. med štirimi stenami.
bléd kot sténa ekspr.; primera, navadno v povedni rabi
| Pomen | ||
| zelo bled | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Orožnika sta se zravnala, kolikor sta pač mogla, in trdo odkorakala iz hiše. Dominik Testen se je držal mrko in užaljeno, Martin Urbanja pa je bil bled kot stena; po visečih, dolgih licih sta mu drseli dve solzi, kakor bi resnično korakal naravnost v smrt. (C. Kosmač, Pomladni dan, NB) | |
| Zvenenje je v hipu nekoliko popustilo. Johan je bil bled kot stena. Marš, je rekel inšpektor, ki zdaj ni vedel, kaj s pištolo. (D. Jančar, Zvenenje v glavi, NB) | ||
| Njegov glas je bil komaj glasnejši od šepeta. Obraz je imel bled kot stena. (Maeve Binchy, Hiša na Tari, NB) | ||
| Na sestanku, ko naj bi mi izrekli usodno tovariško kritiko, je bled kot stena v moj zagovor povedal najlepše besede, kar sem jih bil kdaj in jih bom kdaj slišal. (Delo, 12. dec. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. bel kot stena. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | bledý jako stěna |
| nem. | weiß wie eine Wand | |
| käsewei | ||
| ßwie ein Geist aussehen | ||
| pol. | blady jak ściana | |
| rus. | blednyj kak stena | |
bòb ob sténo metáti, gl. bob.
bòb v sténo metáti, gl. bob.
kàj je [kot] bòb ob sténo, gl. bob.
málanje hudíča na sténo, gl. hudič.
málati hudíča na sténo, gl. hudič.
med svôjimi štírimi sténami ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| doma, v svojem domu, stanovanju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ampak s tem je podobno kot s strahom pred letenjem. Vsi vemo, da na nas mnogo večja nevarnost preži na zemlji, ne samo pri popotovanju z avtomobilom na primer, ampak najbolj prav doma, med svojimi štirimi stenami. Ne glede na ta razvidna dejstva nas je mnogo bolj strah letenja in nas je najmanj strah doma. (Delo, 22. feb. 2003, NB) | |
| Po tistem je šlo vse skupaj čedalje bolj naglo, s pospeškom, proti hudiču. Samo da bi bil končno že doma, med svojimi štirimi stenami. Čeprav je Lina. Lina mu bo še pomagala. (Gitica Jakopin, Žarometi, NB) | ||
| Bógve, kakó si je slikala novo življenje s Strnénom – tam v daljnem kraju, pod jasnejšim nebom, v zraku, polnem ljubezni in sreče … Ne smehljajte se – takim dušam se zdí, da plava že za prvim hribom zlató v studencih; ako čutijo, da niso svobodni, umirajo med svojimi štirimi stenami, čeprav jim ni nič hudega … (Ivan Cankar, Romantične duše, NB) | ||
| »Dovolj sva govorila!« »Ne, jaz hočem dovoljenja!« kričal je Molek in potem popolnoma pozabil, da ni doma med svojimi štirimi stenami, nego v uradu, in s koščeno desnico je krepko udaril ob mizo. »Čakajte? jaz vas naučim, kako se vam je vèsti v uradu,« zavpil je sodnik in velel Molka na šest ur odpeljati v zapor. (Janko Kersnik, Kmetske slike, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. med štiri stene. | ||
med štíri sténe ekspr.; tož. mn., pren.
| Pomen | ||
| 1. v dom, zasebnost; v osamljenost | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ona je izmed tistih nemirnih duš, ki hočejo vsekakor izpremembe, razburjenja, in ki ne morejo živeti drugače nego v viharju. Kadar je priklenjena med štiri stene, v redne, vsakdanje razmere, se ji zdi, da je zapuščena in nesrečna – suši se in vene … (I. Cankar, Sestanek na Rušah, NB) | |
| Njegovi kodrasti lasje, ki živahno in zelo samostojno štrlijo vstran in mu zato dajejo mladostni videz, so na posnetkih popolnoma ob glavi. Nasprotujejo njegovi umirjeni govorici, vendar nakazujejo sobesednika, ki zna najti skupen jezik z odraslimi in predvsem z otroki, ujetimi med štiri stene učilnice. (Delo, 22. mar. 2000, NB) | ||
| »Tisti, ki mislimo drugače,« sem ji pojasnjevala, »imamo vendar možnost, da se v najbolj kritičnih dnevih ali vsaj v novoletni noči umaknemo med štiri stene, si nabavimo čepke za ušesa, manj zdravi in starejši tudi kakšne kapljice za živce in srce, pa tudi dovolj močna pomirjevala za naše štirinožce.« (Delo, 4. jan. 2002, NB) | ||
| Tudi letos so sivi oblaki prekrivali londonsko nebo, bilo je izredno toplo in ves dan je deževalo. In tako so se ljudje zapirali med štiri stene, kjer naj bi s toplo mislijo na odrešenika praznovali največji družinski praznik v letu. (Delo, 16. maja 2001, NB) | ||
| 2. v zapor | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Upravnik Mike O’Sullivan je povedal, da bo v celicah pred kratkim obnovljene ječe, ki je bila zgrajena že v 19. stoletju, lahko prenočilo 200 gostov. Preden jih bodo zaprli med štiri stene, jim bodo razdelili večerjo, zjutraj pa jih bodo zbudili ob 6.30, jim dali zajtrk in spustili na prostost. (Delo, 16. sep. 1998, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Predložni zvezi tožilniška med štiri stene ter orodniška med štirimi stenami in med svojimi štirimi stenami sta prispodobi za prostor, omejen s štirimi stenami, tj. za sobo, stanovanje, zapor, ki omejujejo človekovo dejanje in nehanje. Na kakšen način se to dogaja, kažejo glagolske sestavine biti, biti ujet, biti priklenjen, živeti, ostati, sedeti, umakniti se, zapreti, zapirati se itd. | ||
med štírimi sténami ekspr.; orod. mn., pren.
| Pomen | ||
| 1. samo doma, zasebno; zelo osamljeno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Tudi jaz grem rad v hribe. Veste, ne vzdržim med štirimi stenami. V naravo, v naravo. (D. Jančar, Klementov padec, NB) | |
| Pri sedemnajstih letih je padel pod vlak in odrezal mu je obe nogi visoko nad koleni. Njegova živahna narava mu ni dovolila, da bi se samopomiloval in čemel med štirimi stenami. (Delo, 13. nov. 1998, NB) | ||
| Še tisti dan je Bajžljevka vzela Janeza, čeprav se je Katra upirala. Otrok je venomer jokal in klical: »Mama, mama!« toda njegov glas se je zgubljal v praznoto, mati ga ni slišala, vsa onemogla, ubita je sedela med štirimi stenami, sama in zapuščena, obdolžena umora, za zmerom zaznamovana. (Jan Plestenjak, Mlinar Bogataj, NB) | ||
| »Kampanja se osredotoča tudi na vse druge oblike nasilja doma, med štirimi stenami, ki jih lahko po mednarodnih standardih razumemo kot mučenje, čeprav zanj niso krivi državni uslužbenci,« je še povedal Zagorac. (Delo, 19. okt. 2000, NB) | ||
| Pogovor v krogu spominja na skupine za samopomoč ali psihoterapevtske skupine. Za prve in druge pogosto velja, da so zaprte ali polodprte, saj se na srečanjih razvija poseben odnos med člani skupine; obenem morajo izrečene besede ostati med štirimi stenami. (Delo, 19. okt. 2002, NB) | ||
| Pripadniki največje etnične »manjšine« na ozemlju Male Azije so lahko svoj jezik, ki je drugače kot turški perzijskega izvora, doslej uporabljali le med štirimi stenami svojega doma. (Delo, 5. dec. 2002, NB) | ||
| Kajti tobak kaditi je bilo v dvorani strogo prepovedano in odbornik Josip Megla je s paznim očesom izza kulise ali zagrinjala nadzoroval to prepoved. A tu med vrati in za njimi ta paragraf čitalničnih pravil ni užival tako stroge interpretacije kakor notri med štirimi stenami. (J. Kersnik, Ciklamen, NB) | ||
| 2. v zaprtem prostoru, v zaporu | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Psihologi pravijo, da mora biti otrokov delovni dan prilagojen njegovi starosti. Otrok ne sme biti ves dan zaprt med štirimi stenami, kjer je prižgan televizor. (Viva, jul. 2003, NB) | |
| »Gre za poskus, kako zapornikom omogočiti čim bolj človeško življenje med štirimi stenami,« je povedal španski notranji minister Jaime Oreja. (Delo, 13. okt. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. med štiri stene. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to shut/lock so./oneself away |
| češ. | mezi čtyřmi stěnami | |
| fr. | entre les quatre murs | |
| rus. | v četyrëh stenah | |
| slš. | medzi štyrmi stenami | |
prebledéti kàkor sténa, gl. stena.
prebledéti kot sténa ekspr.; primera, tudi s kakor
| Pomen | ||
| zelo prebledeti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ne pa zarukano, sleparsko štiftarstvo, ne puntarski kmetje, ne, zarota z jasnim ciljem, edina zarota z jasnim ciljem. Johan Ot je prebledel kot stena. (D. Jančar, Galjot, NB) | |
| Še večji šok kot navijači Miladina Kozline pa je doživel nekdanji odlični vratar Prul in Celja Beno Lapajne: kot kapetan ekipe se je znašel »na ledu«. Menda je pred zadnjim treningom prebledel kot stena – lastnim ušesom ni mogel verjeti, da je izpadel iz reprezentance. (Delo, 23. jan. 2004, NB) | ||
| Lazil je za mladimi dekleti, a tudi za zakonskimi ženicami. In vsak meščan je prebledel kakor stena, če je opazil Jurija Ljudevita plaziti se okrog hiše, ker je takoj vedel, da velja to plazenje ali mladi ženici ali pa hčerki tam zgoraj! (Ivan Tavčar, Janez Sonce, NB) | ||
| Kakor pijan se je naslonil Sterle na zidano vrtno ograjo. Pobledel je kakor stena in nekaj se je oglasilo v njem, česar ga je bilo strah. Spomnil se je, kako je dobil brzojavko, ko je sedel pri kvartah v gostilni, in jo vtaknil v žep kakor nekaj, kar ni važno zanj. (Zofka Kvedrova, Njeno življenje, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera prebledeti kot stena, tudi prebledeti kakor stena izhaja iz primere bled kot stena. | ||
pritískati kóga ob sténo, gl. pritisniti koga ob steno.
pritísniti kóga ob sténo ekspr.; pren., tudi stisniti, nedov. pritiskati
| Pomen | ||
| spraviti koga v zelo težak, brezizhoden položaj | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Da bi tako davčno zelo močno nemštvo ene največjih kronovin brezobzirno pritisnili ob steno, ni tako pomembno. Podobno bi radi storili na Kranjskem. (Dragan Matić, Nemci v Ljubljani, NB) | |
| Prvo je netočno, drugo pa se naslanja na Taafejevo izjavo, da bo preprečil, da bi Slovane v Avstriji pritiskali ob steno. Njegova ekscelenca je tako narisala na zid slovanske sovražnike, ki jih v resnici sploh ni. (Dragan Matić, prav tam, NB) | ||
| Toda malo bodo morali še potrpeti, saj si nismo mogli privoščiti, da bi se veselili odločilne zmage v svoji dvorani. Naša ekipa igra namreč najbolje, ko jo tekmec pritisne ob steno. In verjemite mi, zaostanek z 1 : 3 je ogromen zid. (Delo, 19. jun. 2000, NB) | ||
| Pasivnost pristojnih ministrstev ob pereči problematiki ilegalnih prebežnikov – kako bi okategorizirali te ljudi, niti ni pomembno – lahko doživljamo tudi kot bolečo odsotnost civilne sfere in družbe. Popolna nemoč »deklet v lakastih šolenčkih«, redkih prostovoljcev in tudi uslužbencev v obeh centrih je boleč rezultat apatične družbe, ki ne premore vzvodov, da bi odgovorne stisnila ob steno. (Delo, 18. nov. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem pritisniti koga ob steno izhaja iz resničnega življenjskega položaja, ko kdo, ki je pritisnjen ob steno ali zid, nima možnosti umika, varnega izhoda. Med starejšimi slovarji ga omenja že M. Cigale (II, 1847) pri iztočnici Wand: an die Wand drängen, k steni, k zidu pritisniti, a ga kasneje niti Pleteršnik, niti Glonar ne ponovita. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to corner so. |
| fr. | mettre qn. au pied du mur | |
| hr., srb. | pritisnuti koga o stijenu | |
| nem. | an die Wand drücken | |
sténe imájo ušésa ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| se prisluškuje | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Tudi zaradi pogovora z uglednim opozicijskim voditeljem nas je kubanska policija po osmih dnevih izgnala iz države. Kubanske stene imajo ušesa. (Delo, 22. avg. 2006, NB) | |
| Živeti v koloniji je namreč prav poseben čar: še stene imajo ušesa in oči. Bi se že počasi navadili, čeprav močno dvomim, da bi zamenjali svoje blokovsko oziroma stolpnično življenje za kolonijskega. (Delo, 4. avg. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem stene imajo ušesa temelji na personifikaciji sten, ki naj bi z ušesi poslušale, kaj kdo za njimi govori. To pomeni, da se zaradi njihove tankosti lahko na drugi strani vse sliši ali prisluškuje ali pa da so vanje vgrajene prisluškovalne naprave. V naših starejših slovarjih tega frazema še ni. J. Glonar (SSJ, 372) pa pri iztočnici stena navaja predstavno soroden frazem stene vidijo, stene slišijo: nič se ne da skriti, prikriti. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | the walls have ears |
| fr. | les murs ont des oreilles | |
| nem. | die Wände haben Ohren | |
sténe vídijo, stene slíšijo, gl. stene imajo ušesa.
stísniti kóga ob sténo, gl. pritisniti koga ob steno.
vsè je [kot] bòb ob sténo, gl. bob.
vsè je kot bòb v sténo, gl. stena.
Dostopnost