| Frazem ljubezenski trikotnik je nastal na predstavi, da dva zakonca in oseba, s katero ima eden od njiju ljubezensko razmerje, tvorijo simbolično lik s tremi oglišči, tj. trikotnik. Trikotnik se sicer simbolično uporablja tudi za ponazoritev odnosov med tremi udeleženci ali stvarmi oziroma trojnega razmerja sploh, npr.: Razmerja v trikotniku naročnik – načrtovalec – izvajalec je v primeru naselja Mostec očitno porušil prvi, ki je predobro razumel dvojno naravo arhitektovega poklica: delovati v njegovem egoističnem interesu, obenem pa delovati tudi v javno dobro, torej za bodoče uporabnike stanovanj. (Delo, 14. sep. 2002, NB) | Ker naj bi Schröder takoj po obisku francoskega predsednika z dogovori seznanil tudi britanskega ministrskega predsednika Tonyja Blaira (v četrtek je povabljen na zasebno večerjo k nemškemu kanclerju), naj bi bilo tudi v trikotniku Pariz-Berlin-London videti vse urejeno. Vendar ni. (Delo, 27. jun. 2000, NB) | Zlasti na začetku tranzicije, ko odgovornost v trikotniku lastniki-nadzorni svet-uprava še ni bila dovolj razvidna, so bili stečaji tudi v Sloveniji pot, po kateri je bilo mogoče doseči drugačne cilje od deklariranih. (Delo, 30. apr. 2004, NB)
Frazem ljubezenski trikotnik se je pri nas uveljavil v novejšem času. Tako ga npr. še ni v Pleteršnikovem in Glonarjevem slovarju, celo v SP 1962 ne. Po Pleteršniku (II, 690) je sestavina trikotnik novoknjižna in jo citira po Celestinovi Geometriji iz leta 1883, prav tako sopomenski trikot, ki ga navaja po Cigaletovem slovarju iz leta 1860 (ta ima sicer za nem. Dreieck ustreznice trivogalnik, trivogelnik, trijak, za nem. Dreiwinkel pa trikotnik in trikotje), medtem ko je Glonar (SSJ leta 1936) sploh še ne omenja, a ima tujo ustreznico trijangel. Slovenskemu ljubezenski trikotnik ustrezna nemška izraza Dreiecksverhältnis in Dreiecksaffäre sta iz 19. stoletja, novejši Dreiecksehe pa je znan od 1955 dalje. Ruski frazeologi kot izvor rus. ljubovnyj treugol‘nik navajajo dialog (2. dejanje, 1. prizor) Hedde in prisednika Braka v Ibsenovi drami Hedda Gabler iz leta 1890 (v slovenskem prevodu 1922) (gl. RSF3, 698). Władysław Kopaliński (Słownik mitów i tradycji kultury, 1204) o frazemu trójkąt małżeński pravi, da je v književnosti z družinsko tematiko 19. stoletja ta tema zavzemala zelo pomembno mesto, npr. v delu Stella (1775, 2. verzija 1816) Goetheja, komedija Svečnik (1835) Musseta, komedija Żabusia (1897) Zapolske, povest Granica (1935) Nałkowske. |
Dostopnost