beséda gré kómu težkó iz úst, gl. beseda.
bíti do úst v dréku, gl. biti do gobca v dreku.
govoríti, kot bi imél žgánce v ústih, gl. žganec.
hvalíti kóga/kàj na vsà ústa ekspr.; glag. prisl. zv.
| Pomen | ||
| zelo glasno, zelo, navdušeno hvaliti koga, kaj | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Svojo samostalnost in bistroumnost je dokazal s tem, da ga ta čudak ni mogel premotiti. Hvalil je na vsa usta njegova dobra svojstva, ali se je smejal ekscentričnim nazorom in fantazijam njegovim. (Janez Trdina, Moje življenje, NB) | |
| Zakaj terjatve iz naslova posojil pariškega kluba in novega finančnega sporazuma nenadoma niso več pravno sporne? Zlasti na ministrstvu za gospodarske dejavnosti so se na začetku mandata pred približno letom dni na vsa usta hvalili, da je odpravljanje večine težav v energetiki zelo preprosto. (Delo, 24. maja 2000, NB) | ||
| Ob začetku sodniškega posveta sta v Ljubljano pripotovala tudi direktor evrolige Jordi Bertomeu in komisar sodniške organizacije pri ULEB Costas Rigas. Ugledna gosta sta na tiskovni konferenci na vsa usta hvalila ljubljanske gostitelje in vzneseno spregovorila o Sloveniji kot deželi košarke. (Delo, 23. avg. 2001, NB) | ||
| Politika ni priljubljena tema pogovorov, toda mnogo Tunizijcev izraža resnično oboževanje Alijevega vodenja države. Ben Ali je zelo, zelo dober predsednik, ga je Adne hvalil na vsa usta in na glas, da so slišali še vsi, ki so sedeli v bližini. Njegovo hvaljenje se mi je zdelo pretirano in neiskreno. (Delo, 29. sep. 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. na vsa usta. | ||
iméti pólna ústa beséd ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| veliko govoriti, rad se hvaliti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Predstavniki nevladnih človekoljubnih organizacij so nad rezultati vrha osmerice ogorčeni, češ da bogati revni Afriki, ki se spopada z velikanskimi gospodarskimi, družbenimi in političnimi težavami, niso ponudili drugega kot drobiž. Tako da so znova potrdili, da imajo polna usta besed o stiskah revnih, a jim sebičnost in samozagledanost v lastne interese preprečuje, da bi učinkovito ukrepali. (Delo, 29. jun. 2002, NB) | |
| Ni torej težko ugotoviti, da je za večino študentov v naši državi glavni problem pri študiju bivanje. Ne ravno spodbuden sklep za državo, ki ima polna usta besed o pomembnosti izobraževanja. (Delo, 3. sep. 2002, NB) | ||
| Vzemimo za primer Južno Afriko, ki je bila na koncu apartheidskega režima sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja edina država na svetu, ki se je prostovoljno odpovedala atomskemu orožju. Kaj so storili voditelji svetovnih velesil, ki imajo vedno polna usta besed o neširjenju jedrskega orožja? Razen nekaj bledih pohval niso naredili nič. (Delo, 15. feb. 2003, NB) | ||
| In pokazalo se je kot vedno: najhujše kršitve norm (predvsem moralnih) je najteže ali sploh nemogoče sankcionirati. Tisti, v korist katerih so delali, pa so imeli polna usta besed o pravni državi, varstvu ustavnosti … (Delo, 4. sep. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti polna usta besed temelji na predstavi, da če so usta kot glavni govorni organ polna besed, potem to pomeni veliko govorjenja, hvaljenja. | ||
iméti pólna ústa čésa ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| veliko govoriti o čem | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Tako novinarji kot tudi nekateri drugi na TV imajo polna usta norih krav. (Delo, 31. jan. 2001, NB) | |
| Tako da so [bogati, op. pisca] znova potrdili, da imajo polna usta besed o stiskah revnih, a jim sebičnost in samozagledanost v lastne interese preprečuje, da bi učinkovito ukrepali. (Delo, 29. jun. 2002, NB) | ||
| Na faksu me ni nikoli nihče pripravil na delo z ljudmi, na komunikacijo, čutenje, odnos: vsi so imeli polna usta znanosti o preparatih, o organih, o bolezenskih sindromih. (Delo, 16. jan. 1999, NB) | ||
| In pokazalo se je kot vedno: najhujše kršitve norm (predvsem moralnih) je najteže ali sploh nemogoče sankcionirati. Tisti, v korist katerih so delali, pa so imeli polna usta besed o pravni državi, varstvu ustavnosti … (Delo, 4. sep. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. koga so polna usta česa in imeti polna usta besed. | ||
kóga so pólna ústa čésa ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| kdo veliko govori o čem | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Tudi sedanji slovenski oblasti se očitno ni zdelo potrebno, da bi bilo edino človeško, če bi obsojence in usmrčene popolnoma rehabilitirala. Zaradi poštenja, resnice in seveda tudi zaradi demokracije, ki je imamo polna usta. (Delo, 18. maja 2000, NB) | |
| Vseh volilnih obljubovalcev svetle prihodnosti so zdaj polna usta varčevanja in poštene ter pametne porabe državnega denarja. Sedanja slovenska vlada se sklicuje prav na to zvijačno vabo. (Delo, 7. okt. 2000, NB) | ||
| »V njem bom zahteval, da prebivalcem spornega območja, na katerem meja še ni dokončno določena in potrjena, omogočijo normalno življenje in delo. Da nam omogočijo tisto, o čemer so jih tako polna usta, ko govorijo o maloobmejnem sporazumu.« (Delo, 31. jul. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem koga so polna usta česa, enako imeti polna usta česa, temeljita na predstavi, da polna usta kot govorni organ pomenijo veliko količino besed, govorjenja o čem. | ||
na vsà ústa ekspr.; prisl. zv.
| Pomen | ||
| 1. zelo glasno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | *45 Ko je ta odšel, je začel na vsa usta razglašati in pripovedovati, kaj se je zgodilo, tako da Jezus ni mogel več javno v mesto, ampak je bival zunaj v samotnih krajih. (Sveto pismo nove zaveze, NB) | |
| Fischer in Schröder zato javno na vsa usta obljubljata, da se obe stranki povsem zavedata odgovornosti, ki so jima jo zaupali volivci, in da sta predvsem zaradi tega »obsojeni na uspeh«. (Delo, 3. okt. 1998, NB) | ||
| Filmoljubi z vzhoda ZDA, ki so si jo ogledali do konca, so v ponedeljek zjutraj v službah bržčas zehali na vsa usta, da gledalcev z drugih koncev zemeljske oble sploh ne omenjamo. (Delo, 26. mar. 2002, NB) | ||
| Rom se je na prireditvenem prostoru drl na vsa usta, menda je bilo slišati, kot da bi ga iz kože dajali, po policistovem opozorilu pa se je vendarle nekoliko umiril in umaknil nekam na rob. (Delo, 17. avg. 1999, NB) | ||
| 2. zelo, navdušeno | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Ko sem šel z očetom na sejem v Trnovo, je tam neki mož v gosposki suknji prodajal nemške zemljevide gora ter na vsa usta zraven hvalil očeta Triglava, ki naj bi bil po njegovem nemški kralj gora. (Ignac Sivec, Triglavski kralj, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Prislovni frazem na vsa usta temelji na dejstvu, da imajo usta odločilno vlogo pri govorjenju. Velika količina, intenzivnost glagolskih dejanj, ki potekajo v ustih ali s pomočjo ust, je izražena s sestavino vsa. | ||
od úst do úst ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| od človeka do človeka | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Postopoma so oblasti ugotovile, za kaj gre, in treba je bilo v ilegalo. Poročne zabave prijateljev so se podaljševale v koncerte ali pa se je nastop znenada primeril v kaki vasici; napoved je krožila od ust do ust. (Delo, 2. mar. 1998, NB) | |
| Ta starodavna pšenica je bila skoraj pozabljena, spominjajo se je le še starejši, zdaj pa postaja spet priljubljena. »O naši domačiji se širijo vesti od ust do ust,« je povedal Oton. (Delo. 4. sept. 1998, NB) | ||
| Posledica nenehne medijske publicitete, pozitivne »propagande od ust do ust« in ponudbe na internetu je več kot 70-odstotna zasedenost hotela, kar je nadpovprečen hotelirski dosežek. (Delo, 17. avg. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| V frazemu od ust do ust gre za prenos pomena z dela telesa na celega človeka po načelu pars pro toto, kar je pogost jezikovni pojav. V tem primeru gre za organ, prek katerega ali iz katerega človek prek govorjenja primarno posreduje informacije. | ||
odpírati ústa kot ríba na súhem, gl. riba.
pečêne píške létajo [kómu] v ústa, gl. piška.
príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih], gl. žlica.
režáti se na vsà ústa ekspr.; glag. prisl. zv., dov. zarežati se
| Pomen | ||
| zelo glasno se režati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kako smešno! Drži me, da bi se režal na vsa usta, toda jezna množica tudi meni vzbuja nekoliko strahu, čeprav vem, da njena jeza nima nobene zveze z mano. (Delo, 26. feb. 1998, NB) | |
| Rex Chapman in Steve Nash pa sta se hitro naučila še nekaj naših izrazov. Med popotovanji tako večkrat kričita za mano »Počak’ mal« in se režita na vsa usta. (Delo, 2. mar. 1998, NB) | ||
| »Bi mi lahko, prosim, povedala?« Debelušna možica pa sta se samo spogledala in se na vsa usta zarežala. (Lewis Carroll, Alica v ogledalu, NB) | ||
| Potem se pričnete pogajati. In če v sebi začutite hud in neustavljiv napad sadizma, se ob prvi ceni zarežite na vsa usta in zavpijete: »Kaj, samo?!? Pet kosov, takoj!« in uživate v zbeganem pogledu, totalnem sesutju, samospraševanju, kaj je storil narobe, skratka, v kolapsu sistema. (Delo, 24. okt. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Glagol režati se že sam pomeni ekspr. ‘s široko odprtimi usti se zelo glasno smejati’. Sestavina na vsa usta ta pomen s ponovitvijo (s široko odprtimi usti = na vsa usta) močno okrepi. V sopomenski primeri smejati se na vsa usta je intenzivnost glagolskega dejanja manjša, zato je verjetno tudi raba nekoliko manj pogosta. | ||
rodíti se s srebŕno žlíco [v ústih], gl. žlica.
rôjen s srebŕno žlíco [v ústih], gl. žlica.
sáma ústa so kóga ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| kdo zelo veliko govori | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Barišiča so sama usta, vendar nenehna besedna »driska« ne zmore prikriti esencialnega vakuuma, v katerem prebiva; do trenutka, ko gube njegovega obraza zavibrirajo v vse preplavljajoči tesnobi. Vitalna, sistematična in čvrsta vloga. (Delo, 22. feb. 2001, NB) | |
| VOGRIN: In ker Francka kleči pred njim. SCHWAIGER: Kaj misliš, da so me sama usta? FERTINC: Le tepita se, dobro se sprimita, korenito se prelasajta. (I. Cankar, Hamlet iz Cukrarne, NB) | ||
| Oprosti, saj veš, kadar sem lačen, sem pač lačen, saj veš, da so me sama usta, ko sem lačen, govorim brez premisleka. Taček, ali misliš, da bi ti drugod letele pečene piške v usta? (TVS – Odprti kop: Radovedni Taček: Usta; torek, 18. julij 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Nastanek frazema sama usta so koga temelji na dejstvu, da so usta govorni organ in začetek prebavnega trakta. Če pri kom kdaj izstopa samo ta organ (na to kaže sestavina sama), pomeni, da veliko govori ali veliko je. | ||
smejáti se na vsà ústa ekspr.; glag. prisl. zv., dov. zasmejati se
| Pomen | ||
| zelo glasno se smejati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Smučarski čevlji, sprva usnjeni in okrepljeni z aralditom, da so bili čim bolj trdi, so se dolga leta zavezovali z vezalkami, pojavu zaponk za zapenjanje pa so se skeptiki smejali na vsa usta, češ da se ne bodo uveljavile, a so jih v hipu vsi prevzeli. (Delo, 11. dec. 2001, NB) | |
| »Kako pa veš, kdo sem?« vpraša Lovre čudé se. »Saj si me vprašal, če sem kaj znan na Slemenicah,« odgovori Martinek in se zopet smeje na vsa usta. Čudni graščaki morajo to biti, h katerim pridem, da vsako spremembo v svojem družinskem in domačem življenju zaupajo takim ljudem, mislil je Kvas sam pri sebi. (Josip Jurčič, Deseti brat, NB) | ||
| »Gosta si dobil!« Oče res odpre vrata, pogleda, pa se odkrito zasmeje na vsa usta: »Bog daj, Tone! – Da bi te, cesarska dežela!« (Milan Pugelj, Mali ljudje, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. režati se na vsa usta. | ||
zamašíti kómu ústa pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da kdo preneha kritizirati, opravljati | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | V slovenski kulturni in zgodovinski »infrastrukturi« ni predpostavk, ki bi omogočale demokracijo kot samoumevno in trajno danost; je bolj nekakšno začasno stanje, ker tako pač od nas zahteva »Evropa«, vendar smo že v naslednjih primernih okoliščinah pripravljeni pobiti vse sovražnike ali jim vsaj zamašiti usta. Toleranca je globoko na dnu vrednot, pa ne samo v telefonskih anketah, tudi marsikateri politik ali cerkveni dostojanstvenik bi se samodejno domislil tega pojma. (Delo, 23. jan. 1999, NB) | |
| »Oblastniki zelo dobro vedo, zakaj so poskušali zamašiti usta bivšemu ministru in načelniku tajnih služb Šeparoviću ter drugim pričam zlorab tajnih služb, ki so v zadnjih dneh postale več kot očitne,« meni Budiša. (Delo, 16. jun. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem zamašiti komu usta temelji na preneseni rabi besedne zveze zamašiti komu usta. | ||
zasmejáti se na vsà ústa, gl. smejati se na vsa usta.
živéti iz rôk v ústa, gl. roka.
življênje iz rôk v ústa, gl. življenje.
Dostopnost