bòj z mlíni na véter, gl. boj.
bojeváti se z mlíni na véter, gl. mlin.
boríti se z mlíni na véter, gl. mlin.
dáti kómu vétra ekspr.; 1. os. ed. (mn., dv.), prih. (jaz) ti (mu, vam, jim) bom dal, kot grožnja; tudi pret.
Pomen | ||
1. nabiti koga | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Le čakaj, jaz ti bom dal vetra! Kar od hiše te bom pognal. (J. Korban, Kralj Brkolin ali Marko skače …, 1932, 6) | |
»Ampak, čakaj,« reče, »le naj počakajo. Jim bom že dal vetra. Jebenti, jim bom dal vetra.« (D. Jančar, O bledem hudodelcu, 1979, 10) | ||
»Banditov ne bo več nazaj, smo jim dali vetra,« so se hvalili po cesti. (Lovro Kuhar, Naši mejniki, 1946, 31) | ||
Američani ga (tj. Chicago) imenujejo vetrovno mesto, tokrat pa so jim, namreč Američanom, dali vetra Slovenci. Podjetje Termo je zmagalo na tekmovanju Windows World Open 98 v kategoriji »tehnika in proizvodnja«. (Delo, 6. maja 1998, NB) |
2. napraviti komu kaj neprijetnega | Skrij zgleda▾ | |
Zgleda rabe | Nič nisva obljubila. A so nama dali vetra starejši. Še tistega dne so pokurili vse nabrano perje. (I. Sivec, Kruh ponoči spi, NB) | |
Užival je v ovacijah stoječega občinstva in si dajal duška. Na učinkovit način je dal vetra »ideološkemu« nasprotniku, trenerju, čigar egocentrizem presega vse meje. (Delo, 28. apr. 2003, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem dati komu vetra se kot grožnja uporablja samo v prihodnjiku in predvsem v prvi osebi v direktnem nagovoru druge osebe, sicer pa tudi v pretekliku. Navajata ga, a v nekoliko drugačnem, tj. prvotnejšem pomenu, že Plet. II, 764: vetra (veter) dati čemu verschwinden machen, schnell gebrauchen, verzehren: dal mu (vinu) je vetra! er hat tüchtig getrunken, jvzhŠt.; veter dal boš dvajseticam, Preš.; veter napraviti komu, jemanden ins Bockshorn jagen, vzhŠt., in J. Glonar, SSJ, 423: veter (vetra) dati čemu, komu: pognati; v veter iti: iti v zgubo. Pleteršnikovemu veter napraviti komu ustreza frazem ugnati koga v kozji rog. Sestavina veter (tudi v zvezi v veter, prim. govoriti v veter) ima tu negativen pomen ‘izguba, neprijetnost’, ki je usmerjana z glagolskimi sestavinami. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | hr., srb. | dati komu vjetra |
pol. | wystawić kogoś (rufą) do wiatru | |
rus. | dat‘ vetra komu |
dírjati kot véter, gl. teči kot veter.
govoríti v véter ekspr.; pren., dov. izreči, izrečen, tudi nikal.
Pomen | ||
govoriti v prazno, zaman, brez učinka, odziva | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Moje besede so morda govorjene v veter in ne najdejo ušes, katerim so namenjene. (O. Župančič, Veš, poet, svoj dolg?, 1948, 86) | |
»Zakaj bi tudi jaz ne govoril v veter? Lovi jih po zraku, moje besede, in če katero ujameš, si jo oglej na dlani.« (I. Cankar, Mona Lisa, Črtice 1911–1913, NB) | ||
Predsedniki držav nikoli ne govorijo v veter, temveč se neobremenjeni z drobnimi problemi vsakdanje politike v odzivanju na pomembnejše zaplete obračajo k ciljnemu občinstvu. Pri tem morajo tenkočutno tehtati besede, saj z njihovim razsojanjem nedomišljena podpora eni strani lahko prizadene drugo. (Delo, 7. maja 2002, NB) | ||
Celo kričanje, da je britanskega mandata v Palestini konec, ni bilo izrečeno v veter. Bližnjevzhodni konflikt je v mnogočem proizvod britanske kolonialne politike … (Delo, 20. mar. 1998, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem govoriti v veter temelji na prislovni zvezi v veter v pomenu ‘v prazno, zaman, brez učinka’. Ta pomen je nastal po prenosu z resničnega dejstva, da besede, izrečene v veter, slabo slišimo ali jih sploh ne slišimo. Po pretvorbi sestavine govoriti v govorjenje je nastal frazem govorjenje v veter. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | češ. | mluvit do větra |
placat do větra | ||
hr., srb. | bacati riječi u vjetar | |
brbljati riječi u vjetar | ||
govoriti riječi u vjetar | ||
nem. | in den Wind reden | |
pol. | mówić na wiatr | |
rzucać słowa na wiatr | ||
rus. | brosat’ na veter slova | |
kidat’ na veter slova | ||
puskat’ na veter slova | ||
švyrjat’ na veter slova | ||
govorit’ na veter |
govorjênje v véter, gl. govorjenje.
híter kot véter ekspr.; primera
Pomen | ||
zelo hiter | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Scena z olimpijskih iger leta 2020. Vse oči so uprte v 20-letnega nemškega športnika, ki je hiter kot veter. Rodil se je bil z nenavadno gensko pogojeno prednostjo – nabreklimi mišicami. (Delo, 19. avg. 2004, NB) | |
Na pohodu, sicer ne tako hitrem kot veter, je tudi fotovoltaika (sončne celice). Gre za neposredno pretvorbo sončnega obsevanja v električno energijo, za kar uporabljajo polprevodniške naprave, ki so najpogosteje narejene iz silicija (drugi najbolj razširjeni element). (Delo, 3. jun. 2000, NB) | ||
Moj medvedek Momo živi v lepo urejeni (podnajemniški?) sobi in raznaša mojo elektronsko pošto tistim, ki imajo prav tako post peta inštaliranega na računalniku. Za zdaj je njegova edina in najboljša prijateljica mačka Pilar, poštna zveza računalniškega mojstra Uroša. Momo je nenehno v gibanju, ko odprete okno post peta, se Momo sprehaja, igra; lahko preberete tudi v kakšnem ritmu: počasi, hitro kot veter itd. (Delo, 19. jul. 1999, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. teči kot veter. |
kot bi véter upíhnil svéčo, gl. veter.
letéti kot véter, gl. teči kot veter.
lúlanje proti vétru, gl. scanje.
na vsè štíri vetrôve ekspr.; mn., prisl. zv., pren.
Pomen | ||
izraža neurejeno, neusmerjeno premikanje iz središča | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Ako si služil, veš. Ko je Sapari vdrugič navalil na Tuzlo ter jo osvojil in je plevljanski mufti s svojimi Arnavti bežal proti Zvorniku, so se vstaši, ki so se bili iz tuzlanskega okraja, pridružili muftiju, razkropili na vse štiri vetrove. (Ivan Maselj-Podlimbarski, Gospodin Franjo, NB) | |
V hiši so pospravili posodo ter obložili svojo tovorno živino. Potem pa so se razpršili na vse štiri vetrove ter lazili po logih in skritih stezah ter stezali dolge roke po tujem imetju, dokler jih končno ni zasačila pravica ter jih obesila ali pa s kolesom pokončala. (Ivan Tavčar, Janez Sonce, NB) | ||
Slovogoj si natoči kupico do vrha, zaluči steklenico z ostalim vinom v prepad, dvigne čašo in se zamakne v pogled čiste, mužeče rumenine. Potlej se obrne na vse štiri vetrove in govori počasi s slovesnim glasom: »Samo meni se spodobi ta kupica, meni, poslednjemu Slovencu, morda poslednja.« (Janez Mencinger, Abadon, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem na vse štiri vetrove izhaja iz predstave o štirih glavnih straneh neba, tj. o severu, jugu, vzhodu, zahodu. Ker ti zavzemajo vse vidno obzorje, je prislovna zveza na vse štiri vetrove dobila pomen ‘na vse strani’. Ustrezni italijanski frazem je ai quatro venti. |
obráčanje po vétru, gl. obračanje.
obráčati plášč po vétru, gl. plašč.
obráčati se po vétru ekspr.; pren., dov. obrniti se
Pomen | ||
zaradi koristi prilagajati svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Ne morem ga spremeniti, ker je tak, kakršen je. Edino ljudje so tisti, ki se spreminjajo v svoji duši in se obračajo po vetru, ker težko jim je vse. (Delo, 17. maj 1999, NB) | |
Vsem drugim prvakom je prav tako nadel podobo živali, od katerih je imela vsaka mesto v vladi leva – Bleiweisa. Ambrož je nastopal v vlogi kronskega zlatarja in velikega dostojanstvenika – lisice, ki se obrača po vetru. (Dragan Matić, Nemci v Ljubljani, NB) | ||
Temperamentni Italijani, ki so še pred nekaj tedni vsevprek udrihali čez šprint, so se po ponedeljkovi tekmi novoletne turneje hitro obrnili po vetru. Njihov rojak, 29-letni Fabio Maj, je v finalu izkoristil spotikanje norveških tekmecev in si v klasičnem slogu pritekel sploh prvo zmago v svetovnem pokalu. (Delo, 29. dec. 1999, NB) | ||
Le bivši župan, svetnik ZLSD Maks Večko, se ni obrnil po vetru in je ostal zvest pogodbi, do katere je v resnici prišlo pred drugim krogom županskih volitev v njegovo podporo. (Delo, 12. apr. 1999, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. obračati plašč po vetru. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to set/trim one’s sails to the wind |
to set/trim one’s sails to every wind | ||
češ. | být kam vítr tam plašt’ | |
fr. | tourner a tout vent | |
tourner comme une girouette | ||
hr. | okretati kabanicu [prema (po) vjetru] | |
okrenuti kabanicu [prema (po) vjetru] | ||
obrtati kabanicu [prema (po) vjetru] | ||
okretati kaput prema vjetru | ||
okrenuti kaput prema vjetru | ||
okretati se kako vjetar puše | ||
okretati se prema vjetru | ||
povijati se kako vjetar puše | ||
nem. | Mantel nach dem Wind hängen | |
sein (das) Mäntelchen nach dem Wind hängen | ||
pol. | wiać jak wiatr zawieje | |
rus. | znat’ otkuda veter duet | |
videt’ otkuda veter duet | ||
deržat’ nos po vetru | ||
byt’ kak fljuger |
obrníti se po vétru, gl. obračati se po vetru.
počásen kot meglà brez vétra, gl. megla.
scánje proti vétru, gl. scanje.
scáti proti vétru vulg.; pren., tudi nikal.
Pomen | ||
delati, ravnati drugače kot večina, vodilni ljudje | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | On: Edo Maajka, največja balkanska zvezda hip hopa. Pa saj ne moreš nenehno scati proti vetru. (Delo, 28. feb. 2005, NB) | |
Sam veš, da se en sam človek ne more zaletavati v zid, ker bi si kmalu razbil glavo. Ne moreš scati proti vetru, to ti je menda jasno, dovolj star si, da bi lahko vedel. Komaj bi odprl usta, bi vsi planili po meni. (B. Novak, Na drugi strani Ljubljanice, 1962, 91) | ||
Ali sem moralen v imenu socializma, ko pa sem (glede na odnose v šoli) prisiljen v enem šolskem dnevu šestkrat obračati misli, zatirati lastno mnenje – scati po vetru. (Teleks 1980, let. 36, št. 4, 27) | ||
Dojel sem, da če ščiješ proti vetru, si pošprican, če pa se obrneš v smer vetra in ščiješ skupaj z ostalimi ovčicami, ti nese dlje. Če se je spreobrnila večina slovenskega naroda, zakaj se ne bi še jaz? (Mladina 2006, št. 6, NB) | ||
Ne ščij proti vetru, boš sam poscan. (P. Zidar, Most 1968, 166) | ||
Vsakemu pa še po 5000 tolarjev povprečnine. Ker se nista pritožila, kaže, da sta bila s sodnikovo odločitvijo zadovoljna ali pa nista imela volje proti vetru »mokriti« … (Delo, 18. dec. 1999, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem scati proti vetru je po vsem svetu razširjena prispodoba za odporništvo oziroma (odvisno od govorca) nesmiselno, jalovo početje. Glede na slabšalno konotacijo (če ščiješ proti vetru, si moker in smrdiš), se navadno uporablja kot opomin nekonformistu: - Ne moreš celo življenje proti vetru scat! - Ni dobro scati proti vetru. - Za zaslužek je potrebno scati v tisto smer, kamor veter piha. Reklo HOMO SAPIENS NON URINAT IN VENTUM uživa velik ugled v Amsterdamu, kjer so mu namenili časten prostor na velikem portalu. Izraz menda izhaja iz morjeplovskega izročila. Še danes je poznan običaj, da po uspešno preplutem težavnem delu Cap Horna mornarji pridobijo pravico scanja proti vetru. Po Nemčiji kroži vic, ki je smešen verjetno samo njim: - Zakaj imajo Bavarci rumene trebuhe? - Ker ščijejo proti vetru. (ha,ha,…) Leta 1973 je bila v najožjem izboru takrat popularnih Mao Cetungovih misli tudi naslednja: Vse na svetu je sranje razen scanja pa še tisto je sranje, če ščiješ proti vetru. (Razvezani jezik, Prosti slovar žive slovenščine, NB; Google, iskalna beseda URINAT). |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to piss against/into the wind |
češ. | chcát proti větra | |
čurat proti větru | ||
močit proti větru | ||
fr. | pisser contre le vent | |
nem. | pissen gegen den Wind | |
rus. | plevat’ protiv vetra | |
ssat‘ protiv vetra |
têči kot véter ekspr.; primera
Pomen | ||
zelo hitro teči | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Gail Devers res teče kot veter – snežaki pa niso ravno njena močna stran. Tik preden je zmagala v teku na 60 m na mitingu v Stockholmu, je posebej za fotografe zgradila majhno sneženo skropucalo. (Delo, 15. mar. 1999, NB) | |
Še vedno se učim. Nisem še dosegla popolnosti, a ne nameravam odnehati. Rada bi tekla kot veter, mehko, sproščeno in hitro. (Delo, 28. jun. 2003, NB) | ||
Živali imajo sicer tudi nekateri odrasli, kot na primer zagoreli jezdec, za katerega se zdi, da mu je njegov konj več kot le prijatelj in zaveznik, že kar brat. Skupaj sta močna in letita kot veter, vsak sam pohabljenec, obsojen na čakanje. (Delo, 8. okt. 2005, NB) | ||
Grofici se je stemnilo pred očmi, gospod v zeleni obleki in z rdečo čepico na glavi – ki je bil sam vrag, žaba pa njegova žena – pa je prijel grofico pod pazduho, jo odvedel k vozu in jo posadil vanj. Sam pa je sedel na voz, mahnil z bičem po konjih in ti so dirjali kot veter dalje. (Slovenske pravljice, NB) |
Izvor frazema | ||
Primera teči kot veter z glagolskimi različicami leteti kot veter in dirjati kot veter temelji na sestavini veter, ki je tako kot blisk prispodoba za hitrost in je verjetno nastala iz primere *hitro kot veter. V primeri hiter kot veter sestavina hiter to tudi dokazuje. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to run like the wind |
to go like the wind | ||
češ. | běžet jako vítr | |
letět jako vítr | ||
fr. | courir comme le vent | |
nem. | schnell wie der Wind gehen | |
schnell wie der Wind fliegen | ||
rus. | mčat‘sja kak veter | |
letet‘ kak veter |
trésti se kàkor trepetlíka [v vétru], gl. trepetlika.
ugotovíti, kám véter píha, gl. vedeti, kam veter piha.
védeti, kám véter píha ekspr.; pren., tudi kako, od kod
Pomen | ||
vedeti, kakšen je skriti namen takega govorjenja, ravnanja | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | V nevihtnih časih ostane pri življenju drevo, ki se zna upogniti v smeri vetra, pravi stara kitajska modrost. Treba je le natanko vedeti, kam piha veter, dodajajo Američani in nadaljujejo z mirnim, na videz celo prijateljskim dialogom s Kitajci. Iz tega dialoga bodo ocenili, kam piha kitajski veter … (Delo, 6. mar. 1999, NB) | |
Je vsaj nekaj časa doma mir in baroni se lahko posvečajo živahnim čokoladnim mulatkam in redkeje posejanim indijanskim padlim angelom. Indijanci v teh časih že dolgo vedo, kako piha veter. Čeprav je Brazilija suženjstvo odpravila med zadnjimi, Indijanci v pragozdovih pri kavčuku še vedno garajo kot de facto sužnji. (Delo, 29. mar. 2003, NB) | ||
Vest o polomu pogajanj se je hitro razvedela. Hotel je videti, kam piha veter. Rekel je, da so samo nekateri malo obvezani. (Drago Jančar, Zvenenje v glavi, NB) | ||
Pri pecejih je pa malo drugače, saj se kar naprej postavlja vprašanje: »Boljši kot kaj?« Kot lanski model? Kot letošnji ali kot tisti iz prihodnjega leta? Do takrat, ko azijski proizvajalci mislijo, da so ugotovili, kam piha veter, se stanje stvari navadno že spremeni. (Robert X. Cringely, Naključni imperiji, NB) | ||
Takrat je kot politični predstavnik sefardskih Židov potegnil na dan očitek, da so njegovi rojaki socialno-gospodarsko zapostavljeni. Je Levi tudi tokrat pravi čas ugotovil, kam piha veter, in se odločil zapustiti Baraka, ker je zaslutil njegov poraz, ali pa se je morda uštel? (Delo, 4. avg. 2000, NB) | ||
Toda Gerhard Schröder, ki je v nekem intervjuju dejal »Kancler sem in ne filozof«, se je v svoji karieri naučil pragmatičnosti in tudi umetnosti političnega preživetja. Pravi čas je zaznal, kam piha veter. (Delo, 3. jan. 2003, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem vedeti, kam veter piha z različicami vedeti, kako veter piha in vedeti, od kod veter piha izhaja verjetno iz jezika pomorščakov, pri katerih je védenje o tem, kam, kako, od kod in kdaj pihajo vetrovi na morskih poteh, zelo pomembno za čim bolj varno plovbo. Preneseno na druga področja življenja se je razvil pomen, da ima kdo občutek za ugotovitev, zaznavo, vedenje skritih namenov določenega govorjenja, ravnanja koga. Glagolska sestavina vedeti je lahko zamenjana z glagoli videti, ugotoviti, zaznati ipd. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to know which way the wind blows / is blowing |
češ. | vědět, odkud vítr fouka | |
vědět, odkud vítr vane | ||
vědět, odkud vítr věje | ||
fr. | sentir d'où vient le vent | |
nem. | wissen, woher der Wind weht | |
merken, woher der Wind weht | ||
pol. | wiedzieć, skąd wiatr wieje | |
rus. | znat‘, odkuda veter duet | |
znat‘, kuda veter duet |
vídeti, kám véter píha, gl. vedeti, kam veter piha.
vláčiti se kot meglà brez vétra, gl. megla.