báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, gl. hudič.
báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, gl. vrag.
izogibati se kóga/čésa kot hudíč žégnane vode, gl. vrag.
kàj ne píje vôde redko; pren., 3. os. ed.
| Pomen | ||
| kaj je neverjetno, nemogoče | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Direktor urada za plače v javnem sektorju Igor Klinar na vprašanje, kakšno bo nadaljevanje usklajevanja, nad katerega so se zgrnile še napovedi finančnega ministra o varčevanju na vseh področjih, ponuja le dva možna scenarija. Najbolj črnega, po katerem bi se zakonu odpovedali, a po njegovem ta ne pije vode, ker je bilo porabljenega preveč časa in energije, da bi se projektu odrekli. (Delo, 7. apr. 2003, NB) | |
| Kakor pravi Jože Avšič (Lista občine za krajevne skupnosti), bi bilo v tem primeru verjetno bolje glasovati proti predlogu. »Jasno je namreč treba povedati, da zadeva ‘ne pije vode’. V kolikor bi bile kakršne koli možnosti, da pride do sprememb notranjih meja občine, potem bi morali postopek začeti že zdavnaj – v skladu z zakonom seveda. (Delo, 1. dec. 2005, NB) | ||
| Naš zakon, tak kot je, »ne pije vode« niti v pravnem smislu. Je popolnoma diskriminatoren. (Državni zbor RS: 30. redna seja, 29. 10. 2003, NB) | ||
| Nikakor pa se ne morem strinjati s stališčem poslanske skupine LDS, gospoda Cvikla, ki je razložil, vložili bomo amandmaje, glasovali bomo proti proračunu. Mislim, da to ne pije vode. (Državni zbor RS: 23. izredna seja, 16. 11. 2006, NB) | ||
kalíti vôdo [kómu] ekspr.; pren., dov. skaliti
| Pomen | ||
| povzročati zmedo, nejasnost | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Premieru Berlusconiju, ki se mu strahotno mudi utrjevati prihodnost svojih podjetij, da se mu ne bi bilo treba v času vladanja ukvarjati s kupčijo, pač pa bi to lahko počeli drugi v njegovem imenu, je dogajanje na vrhovih po volji. Opraviti bo imel z znanimi partnerji oziroma znanimi strateškimi nasprotniki, ne pa z neznanci, ki bi mu utegnili kaliti vodo in zastirati pregled. (Delo, 30. jul. 2001, NB) | |
| To je boj za oblast. Meni je nekaj jasno: Kdor hoče ribariti v kalnem, mora kaliti vodo. Jalovo delo parlamenta pa plačujemo vsi. (Delo, 6. jun. 1998, NB) | ||
| Vprašanje Tajvana LR Kitajska preprosto zastavlja s formulo »ali – ali«: Ali bodo drugi imeli diplomatske odnose s Pekingom, kar pomeni, da morajo politično ignorirati otok, s katerim gospodarsko pogosto bolj in kakovostneje sodelujejo kot s Kitajsko, ali pa se bodo odnosi poslabšali do nevarnih razmer, za kar bo seveda odgovoren tisti, ki kali vodo velike kitajske združitve (ki pa, če smo objektivni, nikoli ni bila bolj daleč kot zdaj). (Delo, 3. apr. 2000, NB) | ||
| Med drugim mu pripisujejo tudi koničaste rogove, iz ust vlečejo rdeč jezik, mu v roke potiskajo verige ali pa se povsem zaman trudijo, da bi ga, neopredeljivega, razločili v megli. Hudičeva moč je namreč v tem, da zamegljuje vse, tudi človeški um, da »skali vodo in ribari v kalnem«. (Delo, 22. maja 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Nastanek frazema kaliti vodo [komu] navadno povezujejo z Ezopovo basnijo o volku in jagnjetu. Po njej volk požre jagnje z utemeljitvijo, da mu je pri pitju skalilo vodo. V resnici to ni bilo mogoče, saj je jagnje ob potoku pilo nižje kot volk, in bi vodo lahko skalil volk jagnjetu. Nekateri ga razlagajo tudi kot svetopisemski izraz (gl. Ezekijel 32, 2). Sicer pa je frazem kaliti vodo [komu] pomensko v vzročni povezavi s frazemom ribariti v kalnem. Ta temelji na dejstvu, da je uspeh ribarjenja v kalni vodi večji kot v čisti vodi, iz česar se je razvil preneseni pomen ‘izrabljati neurejene razmere za dosego cilja’. Bistvo frazema kaliti vodo [komu] pa je v tem, da s kaljenjem vode zainteresirani take neurejene razmere zavestno ustvarjajo, da bi dosegli zmedo, nejasnost, ki jo nameravajo izrabiti v svoj prid. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to muddy the waters |
| češ. | kalit vodu | |
| zkalit vodu | ||
| nem. | das Wasser trüben | |
| rus. | mutit‘ vodu | |
| zamutit‘ vodu | ||
kot ôgenj in vôda, gl. ogenj.
kot puščáva vôde, gl. puščava.
kot ríba v vôdi, gl. riba.
krí ni vôda, gl. kri.
napeljáti vôdo na svój mlín, gl. speljati vodo na svoj mlin.
ne kròp ne vôda, gl. krop.
nosíti vôdo v Sávo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| zaman tratiti čas, se truditi | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Vse njihovo početje ni imelo učinka, je bilo nesmiselno, kot bi nosili vodo v Savo. (J. K.) | |
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | přilévat vody do moře |
| fr. | porter de l‘eau à la mer | |
| porter de l‘eau à la rivière | ||
| it. | portar vasi a Samo | |
| portare acqua al mare | ||
| portar legna al bosco | ||
| nem. | Eulen nach Athen tragen | |
| pol. | drwa do lasu wozić | |
| rus. | nosit‘ vodu rešetom | |
| v les drova vozit‘ | ||
| v kolodec vodu lit‘ | ||
ob krúhu in vôdi, gl. kruh.
obrníti vôdo na svój mlín, gl. speljati vodo na svoj mlin.
pásti v vôdo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| propasti, ne uresničiti se | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Vremenske oddaje pa so se razmahnile predvsem zato, ker imajo ljudje več prostega časa kot pred 20 leti: če delate v klimatizirani pisarni, vam je dokaj vseeno, ali je zunaj vihar ali sneži. Igra na igrišču za golf ali izlet konec tedna k Severnemu jezeru pa ne smeta pasti v vodo. (Delo, 17. jun. 2000, NB) | |
| Po prvi različici odločitev vlade ne vpliva na to kupoprodajo, po drugi pa bi utegnil ves posel pasti v vodo. NFD bi lahko delnice Emone Merkur zahtevala nazaj, Mercatorju pa bi seveda morala vrniti kupnino – s pripadajočimi obrestmi vred. (Delo, 29. jan. 2002, NB) | ||
| V dobro varnosti vsega sveta, ki ga bomo zapustili našim otrokom, je nujno, da senat Združenih držav sporazum ratificira. Skoraj proseči slog kaže na veliko zaskrbljenost, ker utegne celotna svetovna strategija jedrskega ravnotežja pasti v vodo. (Delo, 9. okt. 1999, NB) | ||
| Ker že zadnja štiri leta uspešno usklajuje manekenstvo, sojenje in šolo, se ne boji, da bi ji zdaj vse skupaj padlo v vodo. Vse to speljem brez težav, saj sem zelo ambiciozna in mi ni nobene stvari v življenju težko narediti. (Delo, 4. dec. 2001, NB) | ||
| Zaradi srčnih težav je padlo v vodo tudi zaslišanje zaradi zahteve za preiskavo, ki jo je vložila vodja skupine tožilcev za posebne zadeve Jožica Boljte Brus. (Delo, 4. apr. 2002, NB) | ||
| Veliki načrti so padli v vodo, toda nihče ne dvomi, da bodo Rusi znova skušali uresničiti svoje gospodarske ideje za širitev v EU in začeli novo bitko za osvajanje pozicij na Madžarskem. (Delo, 11. okt. 2000, NB) | ||
| Potem ko so lani dokončno padli v vodo vsi poskusi, da bi se perutninarsko podjetje Agromerkur povezalo ali bi ga celo prevzela ptujska Perutnina, so se soboški perutninarji znašli v slepi ulici. (Delo, 15. jan. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem pasti v vodo je nastal iz besedne zveze pasti v vodo po predstavi, kar pade v vodo, je večinoma izgubljeno ali neuporabno. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to fall flat/through |
| fr. | tomber à l'eau | |
| s'en aller à l'eau de boudin | ||
| aller à vau-l'eau | ||
| gluž. | do wody padnyć | |
| hr., srb. | pasti u vodu | |
| propasti u vodu | ||
| it. | andare a monte | |
| andare in fumo | ||
| nem. | ins Wasser fallen | |
peljáti kóga žéjnega čez vôdo, gl. prepeljati koga žejnega čez vodo.
píti víno kot vôdo ekspr.; primera
| Pomen | ||
| piti zelo veliko vina | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Prišli so gubčevci, bili so precej sestradani; tovariško in prijateljsko smo jih počastili: zeleni škaf se je zopet napolnil. Na srečo ni bilo obveščevalca Boruta v štabu, kajti Borut je pil vino s korcem kot vodo, in nikdar se mu ni nič poznalo. (Matevž Hace, Komisarjevi zapiski, NB) | |
| Pravzaprav se ga je nažrl kot krava. Tastovo kot kislica kislo in kot pekel žveplano vino mu še nikoli ni tako teknilo; pil ga je kot vodo. (Damijan Šinigoj, Neizstreljeni naboj, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera piti vino kot vodo je nastala po predstavi, da je možno spiti veliko več vode kot vina. Kdor torej pije vino kot vodo, ga spije zelo veliko. V zvezi z vodo in vinom omenjam še rek vodo pridiga, sam pa vino pije (J. Glonar, SSJ, 429). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | pít víno jako vodu |
| pít vodku jako vodu | ||
| pít víno jako rum | ||
| gluž. | pić kaž wodu něšto | |
| rus. | pit’ vino kak vodu | |
| pit’ vodku kak vodu | ||
| pit’ rom kak vodu | ||
plávati kot ríba [v vôdi], gl. riba.
počútiti se kot ríba v vôdi, gl. riba.
postíti se ob krúhu in vôdi, gl. kruh.
potrebováti kàj kot Sahára vôdo, gl. Sahara.
potrebováti kàj kot puščáva vôdo, gl. puščava.
potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, gl. kruh.
precéj vôde bo šè pretêklo ekspr.; prih., tudi pret., sed., pren.
| Pomen | ||
| precej časa bo še potrebno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Toda reformirati kolos, kakršen je OZN, je podobno kot z enim zamahom reformirati svet. Mnogi v Bonnu zato menijo, da je tema vsaj do konca tisočletja pokopana in da bo preteklo še precej vode, preden se bodo članice svetovne organizacije vsaj približno dogovorile o možnih spremembah. (Delo, 19. sep. 1998, NB) | |
| Preden bo, če sploh bo, sprejet nov zakon o volitvah v državni zbor, bo, kot radi rečemo, preteklo še precej vode. Ideja oziroma prvi predlog sprememb pa je že vzniknil in tudi že izzval prva sila nasprotujoča si mnenja znotraj vladne koalicije. (Delo, 16. maja 2003, NB) | ||
| Prav tako minister v knjižici in na petkovi predstavitvi ni dal nobene konkretne rešitve, kaj bo s presežnimi policisti, ko bo v schengensko območje vstopila naša južna soseda. Zadovoljil se je z ugotovitvijo, da bo do takrat preteklo še precej vode. (Delo, 15. dec. 2007, NB) | ||
| Mediji so v sliki in besedi dokumentirali vse v zvezi z Erosom Ramazzottijem, zdaj 41-letnim sekssimbolom, ki je prodal 41 milijonov plošč in nastopal z največjimi svetovnimi zvezdami. »Od ničle na začetku do tega, kar sem zdaj, je preteklo precej vode,« je dejal v pogovoru za italijanski dnevnik La Repubblica. (Delo, 28. apr. 2005, NB) | ||
| Od zadnje uradne preskušnje Baltičeve čete je preteklo že kar precej vode, zato se je v prijateljskih dvobojih dvakrat udarila s Salonitom (3 : 1 in 4 : 0), enkrat pa z Marchiolom Prvačino in gladko zmagala s 4 : 1 (17, 15, 20, -23, 19). (Delo, 6. mar. 2007, NB) | ||
| Kar precej vode je že preteklo, odkar je igralec Milivoj Roš prepotoval našo deželo po dolgem in počez z Lainščkovo monodramo s pomenljivim, takrat seveda hudo vznemirljivim naslovom Slovenac. (Delo, 21. jan 1998, NB) | ||
| Zapisovalniki DVD-jev, ki podpirajo tudi dvoplastne nosilce, so bili hit letošnjega sejma CeBit, vendar od predstavitve izdelka do dneva, ko ga začnejo prodajati, ponavadi preteče precej vode. Prvi izdelki so zdaj, tri mesece po sejmu, na voljo, pri nas pa je med prvimi naprodaj NECov izdelek. (Monitor, julij/avgust 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem precej vode bo še preteklo, ki se uporablja tudi v pretekliku in bolj redko v sedanjiku, temelji na merjenju časa s tem, da se ta primerja s časom tečenja vode. Da je za kaj potrebno še dosti časa, bo preteklo še precej vode, da je kaj trajalo dalj časa, je preteklo precej vode, ali da je za kaj potrebno več časa, mora preteči precej vode. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | [d‘ici la] il coulera bien de l‘eau sous le(s) pont(s) |
| rus. | do teh por mnogo vody utečët | |
precéj vôde je [žé] pretêklo, gl. precej vode bo še preteklo.
prepeljáti kóga žéjnega čez vódo ekspr.; pren., tudi dv. in mn., nedov. peljati
| Pomen | ||
| z zvitim govorjenjem, ravnanjem izmakniti se izpolnitvi zahtev koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ta zapis je plod le bežnega pregleda novega slovarja tujk, spodbudila pa ga je nesprejemljiva ignoranca, s katero poskuša g. urednik predvsem uporabnike VST in bralce Književnih listov žejne prepeljati čez vodo in nakazane stvarne napake v slovarju pomesti pod preprogo. (Delo, 23. jun. 2003, NB) | |
| Tu piše, da je lastnik gradu, ki ima v pročelju vdelan grb divje race in škrlatne vdove … ne boš verjela … lastnik gradu je gospa odvetnica, gospa Heda. Oba moška je pripeljala žejna čez vodo. (Sonja Koranter, Divja raca in Škrlatna vdova, NB) | ||
| Ne vem, kako je uspevalo Titu prepeljati »žejne čez vodo« – prav ta izraz se je tu uporabljal v slavo njegove zvitosti in v zasmeh njegovih žrtev – zahodne politike in s protisovjetsko fleksibilnostjo iz njih vrtati nove in nove podpore in posojila. (D. Jančar, Spomini na Jugoslavijo, NB) | ||
| Skriti svobodomislec je namreč tisti, ki najbolje ve, da pisatelj svojega bralca ne more prepeljati žejnega čez vodo. (D. Jančar, Sproti – eseji in članki, NB) | ||
| Vplivanje na sodelavce v nasprotju z njihovimi interesi, ponavadi z zavajanjem, ustvarjanjem posebnih okoliščin ipd.; ni le etično vprašljivo, temveč tudi nevarno »žejne čez vodo voditi« tiste ljudi, s katerimi bo manager imel še dolgo opraviti. (Stane Možina, Management, nova znanja za uspeh, NB) | ||
| Prvič naj bi jih (tj. predstavnike sindikatov, op. J. K.) vlada prepeljala žejne čez vodo, ko je v postopek poslala povsem drugačno besedilo od tistega, o katerem so potekala usklajevanja. (Delo, 15. mar. 2002, NB) | ||
| Predstavniki manjšine sicer menijo, da so zagotovila predsednikov vseh treh strank zdaj taka, da jih ni mogoče preklicati, a nevarnost, da manjšino prepeljejo žejno čez vodo, ni izginila. (Delo, 5. avg. 2000, NB) | ||
| Toda če je šel moški prostovoljno prvič na led, se bo pustil zapeljati žejnega čez vodo tudi drugič, nam kaže skozi ljudsko burko Gavran. (Delo, 20. okt. 1999, NB) | ||
| V zadnjem času mnogo poslušamo in beremo o tem, kako naj bi večje stranke kompromisno rešile volilni sistem. Mislim, da poskušajo volivce žejne peljati čez vodo. (Delo, 11. mar. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem prepeljati koga žejnega čez vodo je nastal po zelo očitni predstavi, da je kdo prevaran, če je bil v vodi in ostal žejen. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | prevesti koga žedna preko vode |
| nem. | jmdn. hinters Licht führen | |
| jmdn. aufs Kreuz legen | ||
| jmdn. ein X für ein U vormachen | ||
ráca na vôdi, gl. raca.
raztápljati se kot sládkor v vôdi, gl. sladkor.
[sàj] ne gorí vôda ekspr.; 3. os. ed., nikal.
| Pomen | ||
| ne mudi se tako zelo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Kar pojdimo, kar pojdimo!« je priganjala mater, kar sicer ni bila njena navada. »Počakaj no! saj ne gori voda. Vidiš, ravno gre Šimenovka s Štefanom,« jo je zadrževala mati. (Fran Detela, Malo življenje, NB) | |
| Jeklen zid je ločeval ljudi znotraj in mojo radovednost zunaj. »No,« sem si rekla, »počasi, saj ne gori voda.« Pred menoj je stal kapitan Kristof. (Sonja Koranter, Soška postrv, NB) | ||
| Morda bi se lahko potrudil in me skušal malce bolj motivirati, a sem tudi sama večkrat zaprta vase in nesproščena. Bo minilo? Prepričana sem, da bo, vendar ne gori voda; v tem položaju se nobeden od naju ne pritožuje naglas. (Viva, januar 2003, NB) | ||
| Zato se mi zdi popolnoma smiselno, da se tak zakon umakne z dnevnega reda in da o njem razpravljamo januarja, mogoče februarja. Ne gori voda, ni še tako strašno. Za decentralizacijo pa, kolikor boste imeli pogum, mogoče še kakšno leto kasneje. (Državni zbor RS: 23. redna seja, 14. 12. 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem [saj] ne gori voda temelji na predstavi, da če kje gori, je požar, je potrebno hitro ukrepati, tj. je gasiti ali se čim hitreje umakniti. Če pa ne gori, pa se – nasprotno – ne mudi tako zelo. Sestavina voda – z vodo se najbolj pogosto gasijo požari – samo še poudarja dejstvo, da ne gori in se zato resnično ne mudi. | ||
skalíti vôdo [kómu], gl. kaliti vodo [komu].
skočíti v vôdo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| utopiti se | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | To je pa dejal, ker bi se rad prepričal, če mu bo res zvesta. Ona je to vzela za resnico in je že hotela skočiti v vodo. Markec jo je tedaj prijel in komaj zadržal, da se ni utopila tam, kjer je rekel, naj skoči noter. (Slovenske pravljice, NB) | |
| Tončka me prosi z vzdignjenimi rokami, naj ne povem tega nikomur. »Saj poznaš ljudi; če bodo zvedeli, da se hočeva vzeti, bodo grajali mene proti tebi, tebe proti meni; naredili bodo zdražbo in kaj bi počela potem jaz reva: bilo bi mi skočiti v vodo, ker brez tebe mi več ni mogoče živeti.« (J. Trdina, Kranjska jeza in druge črtice in povesti iz narodnega življenja, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem skočiti v vodo temelji na dejstvu, da se določeno število samomorov zgodi tudi z utopitvijo. Navadno se to izvede s skokom v vodo. | ||
speljáti vôdo na svój mlín ekspr.; pren., nedov. speljevati
| Pomen | ||
| narediti kaj v svojo korist | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Seveda to še ne pomeni, da je šahovska združba idealna in ni nobenih posamičnih interesov. Ti kajpak so in si prizadevajo speljati vodo na svoj mlin, samo ne več tako agresivno kot na začetku. (Delo, 7. avg. 2000, NB) | |
| Pri Bistri so se nato odločili posel speljati v celoti na svoj mlin: Vzajemnost so zaščitili tudi pri Uradu za intelektualno lastnino kot lastno blagovno znamko in jo začeli sami izdajati. (Delo, 5. feb. 2001, NB) | ||
| Demokristjani, ki so ves čas vladali, so si znali speljati na svoj mlin vsak potoček, velike reke pa so tekle tja same in od nekdaj. (Delo, 25. mar. 1998, NB) | ||
| In priljubljeni oktobrski prvoborec bi socialne nemire zlahka speljal na svoj mlin in v škodo sedanje oblasti, ki že nekaj časa kaže resne pomanjkljivosti. (Delo, 12. maja 2001, NB) | ||
| Za naravno temeljno razmerje je značilno, da se živa bitja prilagajajo vodam kot abiotskemu dejavniku in ne narobe. Bober in človek sta edini bitji, ki vodo speljujeta »na svoj mlin«, vendar je tudi v tem početju še vedno zaznavno prilagajanje naravnim zahtevam vode. (Delo, 27. mar. 1999, NB) | ||
| Vendar sodišče ni verjelo njegovemu zagovoru, saj so sodniki prepričani, da je skušal napeljati vodo na svoj mlin, ko se je zagovarjal, kako je bil pri dekletih zaželjen in kako je bil deležen dekliškega zapeljevanja. (Delo, 3. dec. 1999, NB) | ||
| Za to si mora zapisovalec vzeti čas, potrpežljivo čakati in napeljevati vodo na svoj mlin. (Marija Stanonik, Teorija slovstvene kulture, NB) | ||
| Politika žene vodo na svoj mlin, zato je vsaka ekonomska poteza tudi politična. Vprašanje je le, če se ta dvoboj sploh lahko konča v korist tistih, v imenu katerih se odvija. (Delo, 11. feb. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem speljati vodo na svoj mlin izhaja iz jezika mlinarjev, ki morajo speljati vodo na svoj mlin, da ta lahko melje, kar mu prinaša zaslužek. S prenosom na druga področja je besedna zveza speljati vodo na svoj mlin postala frazem, ki pomeni, da kdo naredi kaj v svojo korist. Glagol speljati lahko zamenja nedovršni speljevati, a tudi istokorenska napeljati, napeljevati ter gnati, vleči, obrniti. Z glagolskima sestavinama napeljevati in obračati omenja obravnavani frazem že Cigale II, 1048: za nemško das Wasser auf seine Mühle leiten navaja slovensko vodo na svoje kolesa napeljevati, na svoj mlin obračati. Pleteršnik frazema ne omenja, Glonar, SSJ, 429, pa ima obliko vodo na svoj mlin obrniti, napeljati: kaj v svojo lastno korist obrniti. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to draw water to one’s mill |
| češ. | nahnat vodu na čí mlýn | |
| hnát vodu na čí mlýn | ||
| fr. | apporter (de) l'eau à son moulin | |
| hr., srb. | tjerati (navraćati, navrnuti, nagoniti, navoditi) vodu na čiji mlin | |
| navraćati vodu na čiji mlin | ||
| nagoniti vodu na čiji mlin | ||
| navoditi vodu na čiji mlin | ||
| tjerati vodu na čiju vodenicu | ||
| it. | tirar l‘acqua al proprio mulino | |
| rus. | lit’ vodu na č’ju mel’nicu | |
speljeváti vôdo na svój mlín, gl. speljati vodo na svoj mlin.
[tám] za devêtimi gorámi [in vodámi], gl. gora.
tíha vôda ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| miren človek | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Najela sta si stanovanje v bližini njenih staršev in mirno zaživela. Vse se je dobro razvijalo in vse je kazalo ravno družinsko pot, polno sreče in ljubezni, če ne bi ta tiha voda nenadoma pokazala svojih skritih vrtincev in za vselej skalila družinsko srečo. (Ciril Kosmač, Hiša št. 14, NB) | |
| Pester se je nasmešljivo ozrl v okno. Namig na bojne pse je provzročil, da se je dvignil Buzduga, oprl na komolec in vščipljivo rekel: »Poslušajte, tu govori gospodin Franjo, ki vse zna in ve, naš filantrop iz gozda, tiha voda, pristaš nazorov največjega agitatorja kaludjera Jovice.« (Fran Maselj-Podlimbarski, Gospodin Franjo, NB) | ||
| »Ne! Lucija ni bila tiha voda!« Peter je odgovoril trdo, uporno: »Čemu jo braniš?« (Ivan Pregelj, Štefan Golja in njegovi, NB) | ||
| Sogovorniki, tudi z ministrstva, jo kljub skoraj melanholično pomirjajoči obrazni mimiki označujejo kot »le navidezno krhko in nežno«: »Večino časa je tiha voda, a se zna tudi razjeziti. Še zdaleč ni medla, prav tako nima težav z ustvarjanjem avtoritete.« (Delo, 7. dec. 2006, NB) | ||
| Dedek je bil bolj tiha voda. Navadno se je držal zase in veliko bral. (Jana 2007, št. 38, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem tiha voda je verjetno nastal iz reka Tiha voda bregove dere v pomenu ‘na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega’. Ustrezni nemški frazem je pog., šalj. ein stilles Wasser ‘miren človek’, rek pa stille Wasser sind tief ‘zadržani, mirni ljudje imajo pogosto presenetljive (karakterne) lastnosti’, v fr. il n‘est pire eau que l‘eau qui dort, angl. still waters run deep. Med starejšimi slovarji obravnavane frazeme omenja že M. Cigale (II, 1558) pri iztočnici still: stille Wasser gründen tief, tihe vode globoko derejo, bregove rijejo ali derejo. Za njim brez navedbe vira Plet. II, 779, pri iztočnici voda: tihe vode globoko dero, stille Wasser sind tief. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | still waters (run deep) |
| češ. | ticha voda | |
| fr. | eau dormante | |
| gluž. | ćicha woda | |
| hr., srb. | mirna voda | |
| tiha voda | ||
| nem. | ein stilles Wasser | |
| rus. | tihonja | |
| tihij omut | ||
| tëmnaja lošadka | ||
topíti se kot sládkor v vôdi, gl. sladkor.
trésti se kot šíba [na vôdi], gl. šiba.
utopíti kóga v žlíci vôde, gl. žlica.
[vèndar] ne gorí vôda, gl. [saj] ne gori voda.
vihár v kozárcu vôde, gl. vihar.
vôda na mlín kóga ekspr.; pren., v povedni rabi, tudi kot primera
| Pomen | ||
| kar komu zelo ustreza, mu je v korist | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Čaščenje nacionalnega šovinizma, združeno z bojem proti nemški kulturi, pa hromi vsak zdrav razvoj in je voda na mlin klerikalcev. (Dragan Matić, Nemci v Ljubljani, NB) | |
| Tisti, ki jim je zaupano vodenje tako pomembne institucije, kot je policija, so odgovorni najprej javnosti in šele potem vladi. Zavedati bi se morali, da je policija zgolj represivni organ in da je vsako sprenevedanje voda na mlin vsem stalnim kršiteljem. (Delo, 4. jan. 2000, NB) | ||
| Takšne kaotične razmere, ko zakon o varnosti cestnega prometa še zmeraj čaka na spremembe in ko še nimamo nacionalnega programa prometne varnosti, pa so le voda na mlin vsem, ki se že itak požvižgajo na varnost v prometu. (Delo, 25. jul. 2000, NB) | ||
| To je gotovo le voda na mlin tistim, ki dejansko ne plačujejo računov: ali naj zdaj mi plačujemo zanje. (Delo, 29. apr. 1998, NB) | ||
| Ogromna sredstva, ki jih podjetja vlagajo v prenove, so voda na mlin razvoju številnih novosti. (Monitor, apr. 2000, NB) | ||
| Političnih instinktov predsednice CDU tudi zdaj ne gre podcenjevati. Toda njena nesposobnost, da bi vodila najbolj vroče razprave v nemški družbi, na primer vprašanje o vodilni kulturi, genetskih raziskavah ali priseljevanju, je kot voda na mlin tistim, ki so jo vedno slabo prenašali. (Delo, 11. jun. 2000, NB) | ||
| Take pravljice so bile kot voda na mlin množični mrzlici, ki se je širila s čedalje večjo naglico in močjo kakor snežna kepa na pobočju. (P. Bertoni – J. Moder, Zlata mrzlica, 1971, 156) | ||
| To je bila voda na materni mlin, ki jim je razvezala vozel na jeziku. (F. Erjavec, Avguštin Ocepek, SG VI (1860), 54) | ||
| Kmet če je bolj jezen, bolj pije. Bendež, to je voda na tvoj mlin. (F. Detela, Trojka 1897, 79) | ||
| Za ljubosumno srce Polonice je bilo to vpraševanje voda na njen mlin. (V. Zarnik, Ura bije, SG 1862, 185) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem voda na mlin koga je nastala iz frazema speljati vodo na mlin koga, iz katerega se je osamosvojil s posamostaljenjem v voda na mlin koga ‘kar komu zelo ustreza, mu je v korist’, ki je navadno v povedni rabi in se včasih uporablja tudi kot primera. Omenja ga že Cigale II, 1048, ki z njim prevaja nem. das ist Wasser auf seine Mühle: to je voda na njegov mlin, to je ravno hotel. Zanimivo je, da frazema ni v kasnejših Pleteršnikovem in Glonarjevem slovarju. V slednjem je samo sorodni frazem vodo na svoj mlin obrniti, napeljati. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | grist for so.’s mill |
| češ. | to je voda na jeho mlýn | |
| gluž. | (voda) na něčeji młyn być | |
| hr., srb. | voda na čiji mlin | |
| it. | acqua al proprio mulino | |
| nem. | das ist Wasser auf seine Mühlen | |
| rus. | voda na č’ju mel’nicu | |
vôda têče kómu v gŕlo ekspr.; 3. os. ed., pren.
| Pomen | ||
| kdo je v zelo težkem, neprijetnem položaju, v hudi (časovni) stiski | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pri tem jim je Telekom metal pod noge poleno za polenom, nekatera z zakonsko podlago, druga brez, država pa je mirno gledala, kako se Telekom debeli, malim podjetnikom pa teče voda v grlo. (Monitor, julij/avgust 2001, NB) | |
| Ko je začela gostom teči voda v grlo, je kajpada žogo vzel prekaljeni ostrostrelec Reggie Miller in s šestimi ključnimi točkami odpeljal Indianino barko na varno. (Delo, 22. apr. 2002, NB) | ||
| Igrati pa bi se dalo seveda še bolje. Ko nam teče voda v grlo, velikokrat res skušam rešiti stvari po svoje in na koncu včasih izpade kot velika neumnost. (Delo, 1. feb. 2002, NB) | ||
| Njeno odločitev so podprli občinski svetniki z ugotovitvijo, da imajo dolgotrajnih pogajanj z državo vrh glave. Še zlasti zaradi tega, ker je nanje pripravljena šele takrat, ko ji teče voda v grlo. (Delo, 11. apr. 2001, NB) | ||
| Menda so tudi sicer usodno povezani s Slovenijo: v začetku devetdesetih, ko je kovcem iz Kremnice zaradi pomanjkanja naročil že krepko tekla voda v grlo, naj bi jih bila rešila prav odločitev Mlade Slovenije, da bo svoje novce dala kovat njim. (Delo, 9. okt. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem voda teče komu v grlo je nastal na predstavi o nevarnosti utopitve ob naraščanju vode. Ta se z naraščanjem vode povečuje, in ko pride komu do ust, nosu, ušes, grla, je predstava o težkem položaju že zelo nazorna. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | gluž. | woda hač pod hubu steji někomu |
| hr., srb. | došla komu voda do grla | |
| došla komu voda do nosa | ||
| došla komu voda do usta (ustiju) | ||
| narasla komu voda do usta (ustiju) | ||
| došla komu voda do ušiju | ||
| it. | avere l‘acqua alla gola | |
| nem. | jmdm. steht das Wasser bis zum Hals | |
| jmdm. steht das Wasser bis zur Kehle | ||
v rešêtu vôdo nosíti, gl. rešeto.
z rešêtom vôdo nosíti, gl. rešeto.
z rešêtom vôdo zajémati, gl. rešeto.
zaíti v nevárne vôde ekspr.; mn., pren.
| Pomen | ||
| zaiti v neprijeten, nevaren položaj | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kako desetletje kasneje – privatizacija je, razumljivo, uspela v celoti – smo kar nekako začudeni, raziskava Centra za mednarodno konkurenčnost ugotavlja, da je slovensko založništvo zašlo v nevarne vode. Ekonomski kazalci so zvečine slabi, od kupa cekinov ostaja vse manj. (Delo, 28. okt. 2002, NB) | |
| Evropsko gospodarstvo je tako zašlo v nevarne vode, ko uveljavljene metode spodbujanja gospodarstva od nizkih obrestnih mer do keynesijanskega širjenja domačega povpraševanja ne prijemljejo več. Zato na robu velike politične širitve EU obstaja vse več dvomov o njenem ekonomskem preživetju. (Delo, 19. jul. 2003, NB) | ||
| Celjani so v zadnjih šestih tekmah iztržili vsega tri remije in z visokega petega mesta zašli v nevarne vode. Uprava kluba se bo morala skupaj s strokovnim štabom in trenerjem Edinom Osmanovičem resno zamisliti, kako rešiti potapljajočo se ladjo. (Delo, 16. nov. 1998, NB) | ||
| Rudar je med improviziranjem celo že zabredel v nevarne vode za obstanek v ligi, toda z nekaterimi popravki (Galič, Jolič) se je nato le stabiliziral. Pri tem bo – glede na klubske razmere in potenciale – zelo verjetno tudi ostalo do konca prvenstva. (Delo, 24. dec. 2001, NB) | ||
| Vezani: Letošnje poletje boste zapluli v nevarne vode in prav nihče vam ne bi zavidal dileme, pred katero boste postavljeni. Skrbno pretehtajte pozitivne in negativne vidike situacij, med kateri ste razpeti. (Viva, julij 2007, NB) | ||
| V svojih vrstah pa so imeli v vsakem polčasu po dva razpoložena igralca, ki sta vseskozi ohranjala minimalno vodstvo. Domačim tako ostane spet le upanje, da bodo naslednjo tekmo v gosteh dobili, kajti v nasprotnem bodo že zajadrali v nevarne vode boja za obstanek. (Delo, 23. nov. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem zaiti v nevarne vode temelji na dejstvu, da je voda zelo nevaren element (prim. zgoraj pasti v vodo). Z množinsko rabo in s sestavino nevarne se ta nevarnost še dodatno poudari. Enako velja tudi za frazem znajti se v nevarnih vodah. | ||
zdràv kot ríba [v vôdi], gl. riba.
znájti se kot ríba v vôdi, gl. riba.
znájti se v nevárnih vôdah ekspr.; mn., pren.
| Pomen | ||
| znajti se v neprijetnem, nevarnem položaju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Šentjurčani, ki so se nenadejano znašli v nevarnih vodah za izpad iz lige, so si najbrž priigrali odločilno prednost pred zasledovalci, potem ko so v prvem polčasu nad- igrali vodilno moštvo. Najlepši priložnosti je zapravil Smajlovič, domače pa je v vodstvo popeljal Pipenbaher. (Delo, 15. maja 2000, NB) | |
| Kot najverjetnejšega naslednika omenjajo nekdanjega nogometaša Sergeja Jurana. Romancev je Spartak prevzel že na začetku devetdesetih let in ga kar devetkrat popeljal do naslova ruskih prvakov. V letošnji sezoni se je klub znašel v nevarnih vodah, dosedanji trener pa je vso krivdo zvalil na vodstvo moskovskega kluba. (Delo, 13. jun. 2003, NB) | ||
| Pred zadnjim delom svetovnega pokala je že dišalo po tem, da bodo na nehvaležnem četrtem mestu obtičali Bolgari, ki pa so v zadnjih treh obračunih povsem ponoreli, spravili na kolena vse tekmece in se zavihteli pred izbrano vrsto ZDA. Ta bi morala v sklepnem dvoboju sneti skalp Rusom, ki pa so se prav tako znašli v nevarnih vodah, saj so prej klonili na dveh tekmah zapored – namreč pred Bolgari in Brazilci. Dvoboj izbrancev selektorjev Hugha McCutcheona in Vladimirja Alekna je bil eden najbolj razburljivih na celotnem turnirju, Rusi pa so bili boljši šele po petih nizih in dveh urah čiste igre. (Delo, 3. dec. 2007, NB) | ||
| In prav Sandi Knavs je bil gonilna sila Tirola, s katerim je Jara v letih 2000 in 2001 osvojil dvojni avstrijski naslov. Kaiserslautern je že pet kol brez zmage in v nevarnih vodah obstanka, Jara pa bo Knavsa in rdečo četico vodil že na današnjem treningu in prvi tekmi lige v soboto proti Kölnu. (Delo, 4. feb. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. zaiti v nevarne vode. | ||
živéti ob krúhu in vôdi, gl. kruh.
življênje ob krúhu in vôdi, gl. življenje.
Dostopnost