govoríti, kot bi imél žgánce v ústih ekspr.; mn., primera
| Pomen | ||
| govoriti nerazločno, nerazumljivo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Spomnila se je tudi, da je Jože priporočal Železniku, ki je pripravljal program ob odkritju spomenika, naj je ne jemlje za napovedovalko, ker govori, kot bi imela žgance v ustih. (Tone Partljič, Problemi 1964, št. 23, 1093) | |
| … Četrta je pri hoji poskakovala kakor Mlinarjeva kobila, peta je govorila, kakor bi imela žgance v ustih. (J. Bračič, Zaprta vrata, 1945, 79) | ||
| A medtem je ves čas nekaj goltal in požiral, kot bi imel žganec v grlu. (Stevenson – Holeček, Otok zakladov, 17) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera govoriti, kot bi imel žgance v ustih temelji na dejstvu, da s polnimi usti ni mogoče razločno ali sploh govoriti, še manj z žganci v ustih. Omenja jo že Plet. II, 949 – momlja kakor bi žgance v ustih imel, er spricht, wie wenn er Klöße im Munde hätte, Cig.; za njim J. Glonar (SSJ, 488) brez razlage pri iztočnici žganec: govori, kakor bi imel žgance v ustih. Pleteršnik citira Cigaleta, I 867, ki nemško er spricht, wie wenn er Klöße im Munde hätte razlaga s slovenskim momla, da ga ni razumeti, kakor de bi imel žgance v ustih. | ||
letéči žgánci nar.; mn., pren.
| Pomen | ||
| ocvrti, pohani piščanci | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Kuharica jim [trnovskim čolnarjem] je morala ocvreti še piščance in tem, »pohanim piščancem«, so rekli »leteči žganci«. (D. J. Ovsec, Teleks, 22. 12. 1988, 44) | |
| V tej gostilni so pričakovali trnovski čolnarji ob ponedeljkih, sredah in petkih ladje, zajtrkovali pa so rake, ocvrte piščance, ki so jim rekli leteči žganci, in vino. (Nedeljski dnevnik, 10. 4. 1983, 28) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem leteči žganci izhaja iz zelo izvirnega poimenovanja znane in priljubljene jedi. Sestavina leteči tako ponazarja poreklo ocvrtih piščancev, ki živi lahko letijo, medtem ko so žganci kot pogosta in tipično slovenska jed tu prispodoba za priljubljeno jed sploh. V zvezi s tem posplošenim pomenom gl. še frazem [morati] pojesti še precej žgancev in rek spanec je boljši kot žganec. | ||
[mórati] pojésti šè precéj žgáncev ekspr.; mn., pren., tudi mnogo, nekaj
| Pomen | ||
| morati postati precej starejši, močnejši | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Gre predvsem za psihologijo, vedenje v vodi, zavest o odgovornosti v ključnih trenutkih,« ocenjuje slovenski kapetan in za zadnjo predstavo proti Hrvaški pohvali Janeza Grašiča, najstnika iz kranjskega kluba, ter Andrijo Šuliča, ki se je odrezal na branilskem mestu, na katerem slovenski vaterpolo nedvomno pogreša več »baze«. A tudi omenjena igralca bosta morala »pojesti še precej žgancev« na poti k vidni vlogi tako pri klubu kot tudi reprezentanci. (Delo, 7. sep. 2006, NB) | |
| »Kje jo bosta preplezala?« »Tam, kjer je niso preplezali ne Trentarji ne Nemci.« Komačev smeh je bil jedek. »Najbrž bo dotlej steklo še precej vode in precej žgancev bosta še pojedla …« (T. Svetina, Stena, 1973, 47) | ||
| Še bo nekaj vode preteklo, preden bo on kaj postal. Še boš moral pojesti mnogo žgancev, da boš to dosegel. (S. Prek, Ljudska modrost – trden je most, 1974, 154) | ||
| Do mene se je obnašal, češ, ti boš pa še pojedel nekaj žgancev. Včasih je te žgance tudi naglas zinil. (P. Zidar, Pišem knjigo, 1974, 19) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem [morati] pojesti še precej žgancev temelji na dejstvu, da morajo odraščajoči otroci količinsko dovolj izdatno in tudi kakovostno ustrezno jesti, če želijo doseči ustrezno višino in biti ustrezno raščeni in umsko razviti. Žganci tu pomenijo posplošeno kakovostno izdatno in nasitno jed, tipično za slovensko okolje. Na enaki predstavi temelji rus. malo kaši el (dobesedno: (pre)malo kaše je jedel) v pomenih šalj., iron. ‘fizično slab, mlad’ in ‘neizkušen, ne dovolj seznanjen s čim’, pri čemer je spet uporabljena tipična vseljudska jed kaša. | ||
spánec je bóljši kot žgánec, gl. vedeti, kdaj je čas za spanec in žganec.
védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec, gl. čas
Dostopnost