Frazemi s sestavino žŕd
dólg kot žŕd ekspr.; primera | |
| Pomen |
| |
| zelo dolg, velik | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
Zgledi rabe | Bil je lep star samostanec, z belimi lasmi. Dolg kot žrd. (G. Gardonyi – J. Smej, Božji sužnji, 1977, 15) |
| Kakor žrd dolga postava se je gibala kakor žitni klas v vetru in roke so mehedrale desno in levo, kakor da bi ne bile njegove. (J. Vipotnik, Petinštirideseto, 1979, 155) |
| Vsakih pet let se je vsa družina odpeljala v Milano obiskat sorodnike. Bil je dolg in suh in raven kot žrd. (T. Wilder – M. Golob, Osmi dan, 1972, 246) |
| A namesto krepke Tarzanove postave sem imel kakor žrd dolgo, koščeno telo, na katerem je visela obleka. (V. Zupan, Potovanje na konec pomladi, 1972, 18) |
| Vinski jezik je dolg kakor žrd. (J. Trdina, Vinska modrost, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Primere dolg kot žrd, suh kot žrd, visok kot žrd temeljijo na pomenu primerjalne sestavine žrd: ‘dolg, debelejši lesen drog, ki se vzdolžno položi na vrh s senom, snopi naloženega voza in na obeh koncih priveže, da je tovor trdneje nameščen’. Primero najdemo pri Plet. II, 961, pri iztočnici žrd: dolg kakor ž., dalje pri Glonarju, SSJ, 492: dolg, suh kakor žrd. |
súh kot žŕd ekspr.; primera, v povedni rabi, tudi s kakor | |
| Pomen |
| |
| zelo suh | Skrij zgleda▾Pokaži zgleda▾ |
| |
Zgleda rabe | Pred milansko katedralo je beračila stara ženica, suha kot žrd, brez spodnje čeljusti in brez stopal, s pomočjo palice se je zibala na štrcljih, ki so ostali od nog. Dajte kaj ubogi noni, je prosjačila in ljudje z grozo v očeh so zares dajali. (Delo, 26. sep. 1998, NB) |
| Iz trafike je bil pravkar stopil »naš« pek, dolg in suh kakor žrd, večno z moko oprašen. (F. Kozak, Popotoval sem v domovino, 1955, 120) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Gl. dolg kot žrd. Ustrezne hrvaške ali srbske primere so suh kao kolac; suh kao kost; suh kao palica; suh kao trlica; suh kao vreteno. |
visòk kot žŕd ekspr.; primera, tudi s kakor | |
| Pomen |
| |
| zelo visok | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
Zgledi rabe | Mesec je gledal na zemljo v polnem svitu, on pa je naenkrat ugledal poleg sebe postavo, visoko kakor žrd, ki se je molče pošastno premikala sem in tja. (M. Komanova, Na Gorenščem je fletno, 1928, 35) |
| Petdeset let je že v grobu, pa ga še zmeraj vidim pred seboj, lepega, rdečeličnega, lepih kostanjevih las, postavnega in velikega kot lesena žrd na vozu. (M. Hace, Zadnja rakolovka in druge zgodbe, 1974, 15) |
| Bil je visok kakor najdaljša žrd, nag in po vsem životu zelen kakor kuščar. (J. Trdina, LZ 1882, 622) |
| »Lahkomiselnemu se zdi vse veliko ali pa vse majhno,« je Ditrik zmajeval z glavo. »Lastni prst mu je velik kakor žrd in pamet mu je modrost Salomonova.« (I. Zorec, Beli menihi I, NB) |
| Smejati se moram, kadar se spomnim, kako sem bil onega Florijana, ki je tudi tak kakor žrd, lepo na tla položil. (F. Detela, Moje življenje, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Gl. dolg kot žrd. |
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 11. 2024.