dobíti žúlje na zádnjici ekspr., iron.; pren., mn., nedov. dobivati
| Pomen | ||
| veliko, preveč, predolgo sedeti; biti zelo len | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Resnici na ljubo pa moramo sladke besede ameriških trenerjev jemati z veliko rezerve. O tem bi lahko veliko povedal predvsem Marko Milič, ki je dve leti zaupal Larryju Brownu in Dannyju Aingu ter dobil žulje na zadnjici, pa tudi Nachbar in Primož sta že slišala veliko praznih obljub Isiaha Thomasa in Rudyja Tomjanovicha. (Delo, 29. okt. 2003, NB) | |
| Pravi, da bo dobil žulje od samega sedenja, čeravno je njegov stol debelo obložen z dobro predvojno vato in oblečen v zeleno usnje. (B. Zupančič, Grmada, 1974, 41) | ||
| Kot šolan pedagog se je Olimpijin trener vnovič ognil ocenjevanju posameznikov – vnovič neizkoriščenih adutov Vladimirja Boise in Marka Maraviča, »upokojensko« neagilnega Simona Petrova ter mlajše tivolske garde, ki počasi dobiva žulje na zadnjici. (Delo, 30. jan. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem dobiti žulje na zadnjici z različico dobiti žulje na riti in nedovršno različico dobivati žulje na zadnjici temelji na hiperboli – pretiravanju, s katerim se poudarjajo negativna fizična dejstva pretiranega sedenja. Pri športnikih kolektivnih športov to pomeni, da premalo ali sploh ne igrajo, tj. sedijo na klopi za rezervne igralce, za ostale pa bi sicer vneto sedenje in učenje ali ustvarjanje za mizo lahko pomenilo pridnost, a se večinoma uporablja ironično v nasprotnem – negativnem pomenu. | ||
dobívati žúlje na ríti, gl. dobiti žulje na zadnjici.
pásti se ob žúljih kóga, gl. živeti od tujih žuljev.
redíti se od žúljev kóga ekspr.; pren., mn.
| Pomen | ||
| živeti od tujega dela | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | In ker si iz mladih časov nismo dobro zapomnili, kako gre, smo objeti čez ramo hodili od jutra do večera in od večera do jutra po Unijah in prepevali: »O, bratje, mi smo prodani, gre klic od vasi do vasi! Od žuljev se naših pijavke redijo, obresti in davki nam pijejo kri!« (Delo, 30. apr. 1998, NB) | |
| Še pred dobrega pol stoletja smo se na mitingih in v šolskih zborih takole pripravljali na dokončno osvoboditev in proletarski prevzem oblasti: Od žuljev se naših pijavke redijo. (Delo, 19. jul. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. živeti od tujih žuljev. | ||
s krvávimi žúlji ekspr.; pren., mn.
| Pomen | ||
| s trdim delom | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kar sem si pripravil, sem si kupil s svojimi krvavimi žulji. (France Borko, Obzornik 1948, str. 203) | |
| On se ni polastoval zemlje, sto in stokrat s krvavimi žulji obdelane in z vročim znojem porošenem svete dedine neutrudnih slovenskih oratarjev. (J. Trdina, LZ 1882, 673) | ||
| Veselje mi vzbuja ta pogled v srcu. A zopet se mi radost izpreminja v žalost, če pomislim, da bo vse, kar smo si pridelali s krvavimi žulji, poteptalo konjsko kopito in požrlo nenasitno žrelo turško. (J. Sket, Miklova Zala, NB) | ||
| Tradicijo so nadaljevali košarkarji Indiane in San Antonia: s krvavimi žulji so prišli do vodstva 2 : 0 in se preselili v Philadelphio in Los Angeles, kjer bodo konec tedna branili prigarano prednost. (Delo, 21. maj 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem s krvavimi žulji temelji na prenesenem pomenu sestavin žulji ‘delo’ in krvav ekspr. ‘ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki’. | ||
stopíti kómu na žúlj ekspr.; pren., ed., tudi kot primera
| Pomen | ||
| najti šibko točko koga, prizadeti koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Bil je strašen garač, a znal je tudi pošteno zagosti komu, ki mu je stopil na žulj. (B. Novak, Na drugi strani Ljubljanice, 1982, 136) | |
| Upam, da mesto ne bo popustilo pritiskom, ki bodo udarili na dan, ko bo konec dopustov. Uvajanje reda ni popularno, ker prej ali slej stopiš komu na žulj. (Delo, 28. jul. 2001, NB) | ||
| Zavedamo se, da smo z opozarjanjem na zavlačevanje in priganjanjem oblastnih struktur, naj uresničujejo sprejeti zakon, marsikomu stopili na žulj … (Delo, 16. feb. 2002, NB) | ||
| Če mu hočeš stopiti na žulj, samo omeni Janka. (S. Šnajder – F. Zagoričnik, Problemi 1976, št. 159–160, 181) | ||
| Mnogim se je zgodila krivica, ker so pogumno stopili vplivnežem na žulj. Kljub temu pa velika večina ponavadi modro drži jezik za zobmi … (Delo, 14. jul. 2001, NB) | ||
| Toda primer nenavadnega maščevanja zakoncema Lednik iz Jurkloštra, ki sta si kot prizadeta hribovska kmeta prva upala javno opozoriti na nepravilnosti pri delitvi proračunskega denarja za spodbude kmetijstvu, kaže, da sta le preveč stopila na žulj vodilnim v ministrstvu. (Delo, 23. jan. 1999, NB) | ||
| Tonač ga je nestrpno pogledal, kakor bi mu bil s škornjem stopil na žulj. (V. Trinkaus, Velika stavka, 1974, 337) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem stopiti komu na žulj je nastal iz besedne zveze stopiti komu na žulj. Preneseno s konkretnega dejanja, posledica katerega je neprijetna bolečina, se je razvil pomen ‘najti šibko točko koga, prizadeti koga’. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | stati komu na žulj |
| pol. | nadepnąć komuś na odcisk | |
| nastąpić komuś na odcisk | ||
užívati žúlje kóga, gl. živeti od tujih žuljev.
živéti od tújih žúljev ekspr.; pren., mn.
| Pomen | ||
| živeti od tujega dela | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Lena mrha, ki je svoj živi dan imela roke obrnjene od dela in si je prebrisano domislila, kako bi najzložneje živela od tujih žuljev /in tujih spozab in grehov, saj je bila večina njenih rejencev nezakonskih otrok, prav kot Jože/ … (M. Malenšek, Pojoči labodi II, 1971, 176) | |
| Nisem zabadava vse življenje varčeval in skrbno gospodaril, da bi osebenjka uživala moje žulje. (L. Zupanc, Mlini stoje …, 1945, 98) | ||
| »Kdo pa prevzame moje lepo posestvo?« odgovoril je stari Brentač, »in ali mislite, da bi mi v grobu dobro delo, če bi se drugi ljudje pasli ob mojih žuljih?« (I, Tavčar, V Zali, LZ 1894, 647) | ||
| Zdaj je jasno le še to, da se bo hkrati s prvim v zelo kratkem času, v mesecu ali dveh, odvil še drugi klobčič: superrevizija poslovanja v vseh petnajstih družbah holdinga, ki bo jasno pokazala, ali se je kdo od vodilnih v preteklih letih res okoriščal z žulji steklarjev. (Delo, 10. feb. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Z obravnavanimi frazemi je vsebinsko povezan pregovor Od svojih žuljev je malokdo obogatel (S. Prek, Ljudska modrost – trden je most, 1974, 12) z različicama Ob svojih žuljih, Z lastnimi žulji …, ki ju navaja E. Bojc, Pregovori, 181. Sestavina žulji se v frazemu in pregovoru uporablja v prenesenem pomenu ‘delo’. V zvezi s tem sta v Plet. II, 974, še frazema to so moji žulji, das habe ich mir durch Arbeit erworben; iz svojih žuljev koga rediti. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to live off the sweat/work of others |
| češ. | žít z mozolů a potu koho | |
| týt z mozolů a potu koho | ||
| rus. | naživat’sja na č’ih mozoljah | |
| žit’ č’im trudom | ||
Dostopnost