| Slovensko gradivo | ||
| absolȗten -tna prid. ‛popoln, vsestranski, brezpogojen, nesporen, neomejen’ (19. stol.), absolȗtum, absolutȋst, absolutīzem. | ||
| Razlaga | ||
| Tujka, prevzeta po zgledu nem. absolut, frc. absolu in angl. absolute iz lat. absolūtus ‛dovršen, popoln, neodvisen, neomejen’, kar je prvotno pretekli trpni deležnik glagola absolvere ‛odvezati, odrešiti, opraviti, dovršiti’. Lat. glagol je sestavljen iz ab ‛od’ in solvere ‛razvezati, odvezati’ (He, 18, Kl, 5). Od tod tudi tujka solúcija ‛rešitev’. | ||
| Povezani iztočnici | ||
| Glej tudi absolvȋrati, resolúcija. | ||
Dostopnost
Dostopnost