| alkohọ̑l -a m ‛alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami’, zlasti ‛etanol, tj. C2H5OH’ (19. stol.), alkohọ̑len, alkohọ́lik, alkohọ́ličarka, alkohọ́ličen, alkoholīzem. |
| Tujka, prevzeta prek nem. Alkohol iz špan. alcohol, kar prvotno pomeni ‛droben prah’. Špan. beseda je izposojena iz arab. al kuḥūl ‛antimon, iz antimona narejen prašek, ki so ga uporabljali za ličenje vek, obrvi in trepalnic’. Nadaljnji pomenski razvoj je potekal v evr. jezikih. Ker je prašek v lekarništvu in alkimiji bistvo, esenca določene snovi, se je pomen ‛prašek’ razvil v ‛esenca, bistvo’, ta pa prek novolat. zveze alcoholum vini, dobesedno ‛esenca vina’, v današnji ‛alkohol’ (Kl, 19 s., Pf, 27). |