| Tujka, prevzeta po zgledu nem. Apostroph in frc. apostrophe iz lat. apostrophus, kar je prevzeto iz gr. apóstrophos ‛opuščaj; grafično znamenje v obliki vejice, ki zaznamuje odpah, elizijo končnega samoglasnika pred vzglasnim samoglasnikom naslednje besede’. Beseda je v moškem spolu posamostaljeni pridevnik apóstrophos ‛proč obrnjen’, ki je izpeljan iz glagola apostréphō ‛proč obrnem, okrenem; odpustim, da gre domov’, sestavljenega iz gr. apó ‛od, proč, po’ in stréphō ‛vrtim, obračam’ (Pf, 51, LaÉ, 39). |