| Slovensko gradivo | ||
| apostrọ̑f -a m ‛opuščaj’ (19. stol.), apostrofȋrati. | ||
| Razlaga | ||
| Tujka, prevzeta po zgledu nem. Apostroph in frc. apostrophe iz lat. apostrophus, kar je prevzeto iz gr. apóstrophos ‛opuščaj; grafično znamenje v obliki vejice, ki zaznamuje odpah, elizijo končnega samoglasnika pred vzglasnim samoglasnikom naslednje besede’. Beseda je v moškem spolu posamostaljeni pridevnik apóstrophos ‛proč obrnjen’, ki je izpeljan iz glagola apostréphō ‛proč obrnem, okrenem; odpustim, da gre domov’, sestavljenega iz gr. apó ‛od, proč, po’ in stréphō ‛vrtim, obračam’ (Pf, 51, LaÉ, 39). | ||
Dostopnost
Dostopnost