Slovensko gradivo | ||
arȅst -a m ‛zapor’ (18. stol.), arestānt ‛zapornik’, aretȋrati ‛zapreti’, aretácija. | ||
Razlaga | ||
Prevzeto iz nem. Arrest ‛zapor’, Arrestant ‛zapornik’, arretieren ‛zapreti, aretirati’, kar je v 16. stol. izposojeno iz romanskih jezikov, danes it. arresto, frc. arrêt ‛ustavitev, aretacija, zapor’, arrêter ‛ustaviti, zapreti, aretirati’. Izhodišče je vlat. arrestāre ‛ustaviti’, sestavljenka iz lat. ad ‛pri’ in restāre ‛zastati, obstati’ (danes npr. frc. rester ‛ostati, preostati’), kar je prav tako sestavljenka iz lat. re- ‛ponovno’ in stāre ‛stati’ (Kl, 41, CZ, 74). | ||