Slovensko gradivo | ||
askẹ̑t -a m ‛kdor se načelno strogo odreka telesnim užitkom’ (20. stol.), askẹ̑tski, askẹ̑za. | ||
Razlaga | ||
Tujka, prevzeta prek nem. Asket, Askese, frc. ascète, ascèse iz gr. askētḗs ‛kdor se v čem vadi, strokovnjak, rokoborec, atlet’, áskēsis ‛vaja, vežba, telovadba’, kar sta izpeljanki iz glagola askéō ‛vadim, urim se’. Današnji pomen se je razvil v zahevr. jezikih zaradi spoznanja, da mora tisti, ki se v kaki stvari vadi, ki se uči (atlet, strokovnjak idr.) živeti tako, da se odreka telesnim užitkom (Kl, 43, LaÉ, 50). | ||