bȃjta


	Slovensko gradivo

	bȃjta -e ž lat.‛casa’ (18. stol.), bȃjtar, bȃjtarica, bȃjtarski.

	Razlaga

	Enako je nar. hrv. bȃjta ‛slaba hiša, koliba, bajta’. Prevzeto iz nar. sevit. baita, furl. bàite ‛koča, bajta’. Beseda je znana tudi v južni Franciji in v Pirenejih, npr. bask. baitha, beitha ‛hiša, dom’, od koder je izpeljan bask. predl. baita ‛pri’ (enak pomenski razvoj zasledimo tudi v frc. chez ‛pri’ < lat. casa ‛koča, hiša’). Izvor ni pojasnjen. Furl. beseda je zaradi neizvršene lenizacije in dvoglasnika ai mlada, verjetno prevzeta iz stvnem. baita (Šturm, ČJKZ VII, 337). Ni izključeno, da je ta stvnem. beseda prevzeta iz slovan. poja̋ta (prim. nar. sloven. pojȃta ‛gospodarsko poslopje; prostor, kamor spravijo voz, skedenj, staja, tamar’), kar je izposojeno tudi v madž. pajta ‛skedenj’ (M. S. pri Be III, 76). Vendar so možne tudi druge razlage. Stvnem. *baita utegne biti izpeljanka iz stvnem. baitōn ‛čakati’ (Meyer-Lübke, Romanisches etymologisches Wörterbuch, 884). Podobna beseda je etimološko prav tako nejasno gr. báitē ‛halja iz kozlovske kože’, kar pomeni tudi ‛šotor iz živalskih kož’ in kar spominja na arab. bajt ‛hiša’, hebr. bēt (ki je tudi prvi člen v krajevnem imenu Betlehem, dobesedno ‛hiša kruha’), akad. bītu ‛hiša’ (Be I, 9, Sk I, 94, Fr I, 210).

Fran > Etimološki