Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	bẹ́l -a prid. lat.‛albus’ (16. stol.), belína, bẹ̑lež, bẹ̑lec, bẹ̑lka, belíca, belȉč, belják, beljakovína, belọ̑čnica, belīti, belílo, beljȃva, pobelīti, razbelīti.

	Razlaga

	Enako je stcslovan. bělъ, hrv. bijȇl, srb. bȅo, rus. bélyj, češ. bílý. Pslovan. bělъ̏ je sorodno z lit. bãlas, báltas, bálnas, let. bal̃ts ‛bel’, arm. bal ‛bledica’, gr. phalós ‛bel’, alb. balë ‛čelo’, stind. bhāla- v enakem pomenu (tj. ‛svetli, neporaščeni del obraza’), vse iz ide. korena bhel(H)- ‛sijoč, bel’ (Be I, 16, SP I, 238, Po, 118).

	Povezane iztočnice

	Glej tudi zabelīti, belúš, bláto.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 11. 2024.