Slovensko gradivo | ||
bezȅg -zgȁ m lat.‛sambucus’ (16. stol.), bezgọ́v, bezgovína; nar. tudi bȅz. | ||
Razlaga | ||
Enako je hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, knjiž. buziná, češ. bez. Pslovan. *bъ̏zъ ali *bъzъ̏ poleg *bъzgъ̏, *bъzdъ̏ in *buzъ nima zanesljive etimološke razlage. Če je varianta *bъzdъ̏ prvotna, je možno domnevati zloženko z drugim členom iz ide. *-zdo- ‛veja’ (gr. ósdos, nem. Ast ‛veja’), prvi člen pa lahko vsebuje ide. koren *bheu̯- ‛napihniti, nabuhniti’ v različnih prevojnih stopnjah. Če je domneva pravilna, je bezȅg prvotno pomenilo *‛napihnjena, nabuhla veja’, izhodiščno pa *‛drevo z nabuhlimi vejami’. Bezgov stržen je namreč iz puhle, kakor napihnjene snovi. | ||
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³