bȋčje


	Slovensko gradivo

	bȋčje -a s lat.‛iuncus, scirpus’ (18. stol.), bȋčevje (16. stol.), nar. tudi bȋk, bȋc, bíca, star. bika (18. stol.).

	Razlaga

	Enako je star. hrv. bičje ‛bičje’. Beseda etimološko ni pojasnjena, morda se je razvila iz býčьje, kar bi lahko pomenilo ‛bikova rastlina’. Če je domneva pravilna, je beseda izpeljana iz býčьjь ‛bikov’, pridevnika od bykъ̏ ‛bik’. Različice s -c- so v tem primeru drugotne. Razlogi za poimenovanje po biku niso znani. Domneva se zdi kljub temu upravičena zaradi star. hrv. bikovina poleg bakovina ‛rastlina Viburnum’, kar je po vsej verjetnosti izpeljano iz pslovan. by̋kъ oz. *bъkъ ‛bik’ (Sk I, 146). Druga možnost je domneva, da je sloven. in hrv. beseda prevzeta iz srvnem. binz, binez, iz česar se je razvilo današnje nem. Binse ‛ločje’ (Pl I, 25).

Fran > Etimološki