bȋzgec


	Slovensko gradivo

	bȋzgec -a m ‛nekoliko omejen človek’ = lat.‛homo stupidus’ (19. stol.).

	Razlaga

	Morda je treba izhajati iz pomena ‛zelenec’, tj. ‛nezrel, še zelen človek’. V zah. narečjih bȋzgec pomeni ‛mešanica kislega zelja in kisle repe’, glasovna varianta bȋzec pa ‛repino listje, zelenje’. To je prevzeto iz furl. viscje ‛repino listje’ (Be I, 23), kar je po izvoru verjetno ista beseda kot it. vischio, visco ‛bela omela’ (zimzelena rastlina) < lat. viscum, viscus v enakem pomenu. To je sorodno z gr. iksós ‛bela omela’ in dalje morda s stvnem. wīhsela ‛višnja’, sloven. idr. víšnja (WH I, 802). Lat. viscum se v nadaljnji tvorbi pojavlja v viskọ̑za. Druga možnost za sloven. bȋzgec je demnevanje zveze s sloven. bezják ‛tepec’, kar je sorodno s hrv. Bȅzjak ‛Kajkavec’ (BeSVI I, 60). Ta naziv je morda nastal iz sestavljenke bezjajakъ ‛kdor je brez jajc’ (Skok, ČJKZ IV, 38 ss., VII, 66 ss.).

Fran > Etimološki