| blȃg blāga prid. lat.‛lenis, mollis, placidus’ (19. stol.), blágost, blažīti, blažȋlec, blagínja, ublažīti. |
| Enako je stcslovan. blagъ ‛dober, blag’, hrv., srb. blȃg, polj. błogi, češ. blahý ‛blag, dober’, nar. rus. bólogo ‛dobro’. Pslovan. *bȏlgъ ‛blag, dober’, starejše *‛svetel, jasen’, je sorodno z let. bal̃gans ‛belkast’, stind. bhárgas- ‛blesk’, kar so tvorbe iz ide. baze *bhelg- ‛sijati, svetiti se’, ki je izpeljana iz korena *bhel- v enakem pomenu, znanega v pslovan. *bělъ̏, sloven. bẹ́l (Be I, 23, SP I, 306, Po, 124). |