| bọ̑g bogȃ m lat.‛deus’ (10. stol.), bóžji, božȃnstvo, božȃnski, bọ̄govec, bogínja, pobọ́žen, pobọ́žnost, brezbọ́žen. |
| Enako je stcslovan. bogъ, hrv., srb. bȏg, rus. bóg, češ. bůh, rod. boha. Pslovan. *bȍgъ je dalje enako z av. baγa- ‛gospod, bog’, perz. baγ ‛bog’ in stind. bhága- ‛bog, ki deli bogastvo, delež, usodo; blagostanje, imetje’. Za slovan. in iran. poimenovanje boga je treba torej izhajati iz pomena ‛delež; bog deleža, usode’, tj. iz po božje čaščenega, poosebljenega deleža. Ide. koren *bhag- je prvotno pomenil ‛podeliti, razdeljevati’, trpno ‛biti deležen’. Znan je še npr. v stind. bhájati ‛on podeli, je deležen, sprejme, uživa’, bhájate ‛dobi delež’, av. bažaṯ ‛razdeli’, gr. éphagon ‛pojedel sem’, phageĩn ‛pojesti’ (tj. *‛imeti delež’), toh. B pāk ‛del, delež’, A pāçiṃ ‛zaklad’ (Be I, 29, SP I, 296, Po, 107, LIV, 51, NIL, 1). |