| borīti se -ím se nedov. lat.‛pugnare, certare’ (18. stol.), bọ̑rba, bọ̑rben, bọ̑rec, bọ̑rka, izborīti, priborīti. |
| Enako je stcslovan. boriti, hrv., srb. bòriti se, nar. rus. borítьsja. V zahslov. je ta glagolska osnova znana le v osebnem imenu Borislav, npr. v polj. Borzysław, češ. Bořislav, prvotno ‛tisti, ki slovi po borbi’. Pslovan. *bori̋ti (sę) je ponavljalni glagol od *bőrti (sę), kar je znano npr. v rus. borótьsja ‛boriti se’, belorus. barócь ‛bosti’. To je sorodno z lit. bárti ‛grajati, obsojati’ in dalje s stnord. berja ‛tolči, mlatiti’, berjask ‛boriti se’, stvnem. berjan ‛tolči’, lat. ferīre ‛udariti, zadeti, dotakniti se, usmrtiti’, forāre ‛vrtati’ (glej perforȋrati), alb. bie ‛tolčem’, vse iz ide. korena *bherh2- ‛obdelovati z ostrim orodjem’ (Be I, 34, SP I, 323, 331, Po, 135, LIV, 64, RasStud, 102), |