Slovensko gradivo | ||
brẹ́ncelj1 -clja m lat.‛oestrus’ (18. stol.). | ||
Razlaga | ||
Izpeljano iz nar. sloven. brẹ̑ncati *‛oddajati brnenju podobne glasove’ (ob brẹ̑nkati), kar je v nar. potrjeno v sekundarnem pomenu ‛zvoniti (ob požaru)’. Glagol je soroden z brenčáti. Brẹ́ncelj torej prvotno pomeni *‛tisti, ki brenči’. | ||
Povezani iztočnici | ||
Dalje glej brenčáti1, brnẹ́ti. |