Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	bučáti -ím nedov. lat.‛strepere, fremere’ (16. stol.), búčen.

	Razlaga

	Enako je cslovan. bučati, sed. bučǫ, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet. Pslovan. bűčati ‛bučati’ se je razvilo iz star. bűkěti, kar je sorodno s pslovan. bűkati, npr. v sloven. búkati ‛močno, zamolklo se oglašati, mukati’, hrv., srb. bȕka ‛hrup’. Dalje je sorodno lit. baũkti ‛zamolklo doneti’, bū̃kauti ‛mukati’, vse iz ide. onomatopejskega korena beu̯- ali *bheu̯-, ki je označeval zamolkle naravne glasove (Be I, 52, SP I, 443, Po, 97).

	Povezane iztočnice

	Glej tudi bȉk1, čebẹ̑la, búniti se.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 11. 2024.