| Slovensko gradivo | ||
| cȗcek -cka m lat.‛canis iuvenis, catulus’ (18. stol.). | ||
| Razlaga | ||
| Enako je hrv., srb. cúcak, nar. polj. cucek ‛psiček, ščene’, sorodno še nar. rus. cúcka, dluž. tsutsko, tśutśak v enakem pomenu. Pslovan. *cúcьkъ ‛(mlad) pes’ je manjšalnica od *cucъ̏, kar se ohranja v ukr. cúc ‛pes’. To je izpeljanka iz vabnega klica za pse *cu cu, ki je soroden z onim, iz katerega je izpeljano lit. čiùčius in let. cùocis ‛pes’ (SP II, 96). Iz podobnega vabnega klica z začetnim k- se je razvilo sloven. kȗža, kȗzla in sorodno. | ||
Dostopnost
Dostopnost