Slovensko gradivo | ||
cvȅnk cvẹ́nka m lat.‛strepitus nummarius’ (19. stol.), cvenkȅt, cvenketáti, zacvenketáti, cvenkljáti, cvẹ́nkniti. | ||
Razlaga | ||
Prvotno zvȅnk se je iz imitativnih razlogov razvilo v cvȅnk, kar nazorneje posnema cvenketanje kovine, zlasti kovancev. Podobno spremembo v vzglasju zasledimo še v ukr. dzvjákaty ‛cingljati, brenkati, žvenkljati’ in v polj. dźwięk ‛zvok, zvenk, žvenk, glas’. | ||
Povezani iztočnici | ||
Glej tudi žvȅnk in dalje zvȅnk. |
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³